FOTO: Jimmy CLIFF

I'm a struggling man and I've got to move on...

[foto: iTelefon]

...and then the harder they come the harder they'll fall!

Footprint Insole Technology?

This commercial simply convinced me... To see whats it all about, click here and check what mister Joey Brezinski had to show us - KLIK

...because heel bruises sucks... [foto; iTelefon]

Amsterdam Bjutis

iPhone + Instagram

Amsterdam Obsešen/Cockta Tour 2011

Pa začnimo na začetku. Šestčlansko posadko (Luka Bizjak, Timotej Lampe Ignjić, Anže Lemovec, Marko “Fogy” Žumer in Kristijan Stramič + bonus Matej Marinko) je pot odnesla na skoraj teden dni dolge “počitnice” v nizozemsko prestolnico, kjer se je odvijal Volcomov AmsterDamn Am – eno največjih skejt tekmovanj, ki se odvija na naši celini.

Torek, 28. junij 2011, je bil ta dan, ko je bilo treba ustat že v zgodnjih jutranjih urah, se pobrat, rentat avtodom in jo udarit na pot proti ciljni destinaciji.

[rentavoz; foto: iTelefon]

Ker je bilo v planu že od začetka, da se skuša v tujini zapravit čim manj denarja, smo na pot vzeli krme in pijače za celo vojsko in itak navalili na njo kot svinja na buče že pred Jesenicami.

Nekje sredi Nemčije, kjer je bilo treba natankat par hektolitrov, se kljub brutalni vročini odločimo, da je čas, da se poprime za kamero, se zasuka kakšen flip, preskoči piksno ali pa kar celo gajbo Cockte in pomanualira tricentimetrski robnik. Kljub temu, da ima naša hiša na štirih kolesih v notranjosti sekret in tuškabino, si prešvicana telesa zaželijo jezera. Ker pa najdena luža ni primerna za kopanje, se ustreli le lepa fotka v naravi in odpelje dalje…

[luža; foto: iTelefon]

…in ko je bilo dobrih 10 ur vožnje za nami, smo se ob tabli Frankfurt odločili, da je čas za nočni počitek. Večni problem kje se zasidrat z avtodomom, da ne bi plačevali parkirnin ali pa si prislužili kakšen ticket, nam reši gospod Armin (garmin), ki nam predlaga, da poiščemo enega izmed mnogih parkov – pametna igračka!

Zjutraj pade odločitev, da najdemo kakšen street spot – in res ga najdemo po 3 minutah vožnje – fletrejli pod streho, tla super nikakva, parkirirplac pa 3m stran. Posname se trik ali dva in pot nadaljuje proti cilju.

[fletrejlčki; foto: iTelefon]

Amsterdam – sidro pade pred vhodom v skatepark, ki je še hujše spedenan kot lani, ko sem ga obiskal kot zmagovalec slovenskega Game of SKATE 2010. Timi in Bizi se ga kot edina prijavljena na Amsterdamn Am kontest takoj lotita, po končani akciji pa ob testeninah in pivu teamsko opazujemo kako je zunaj še vedno svetlo ob 23. uri ponoči.

Že tako prekratko spanje nam prekine nek šminker, ki 2 metra od naše “hiše” snema videospot za nemogočo house melodijo. Ker je četrtek in se uradno tekmovanje začne šele prihodnji dan, se odločimo, da zaigramo turiste – čez dan si ogledujemo znamenitosti mesta, čez noč pa … tudi… ter neplanirano dočakamo sončni vzhod.

[sanšajn; foto: iTelefon]

Prespimo pol petka, Timi in Bizi se udeležita uradnega treninga, medtem, ko se preostala četverica odpravi v Rotterdam, ki je slabo uro vožnje iz Amsterdama. Gužva na cestah raztegne omenjeno uro na skoraj tri, a problema ne delamo, saj so dnevi super dolgi. Iz avta zagledam na levi strani opečnato hip piramido, ki se nam vsem zalušta, a parkplaca nobenega, plus to, da skoraj vse ceste peljejo ali naravnost ali pa na desno. Nazadnje nam uspe dobit parkirišče en meter stran, piramida pa se izkaže za 3x bolj zajebano kakor je delovala ob njenem prvem pogledu, a željen trik vseeno pade, na poti nazaj do Amsterdama pa opazujemo noro lepo arhitekturo.

[Rotterdamski zvonarji; foto: iTelefon]

Dan se konča, ponovno se večerja pozno ter se na hitro skoči še enkrat več v center v nightlife. Rahlo izgubljene nas pobere party bus – avtobus, ki pelje po mestu, na njem pa DJ, muzika, gužva, lightshow, WC, šank,… ni da ni!

Sobota, dan kvalifikacij. Na listi 104 prijavljenih (nakoncu jih vozi le 98) najdemo cel kup znanih imen kot so Dan Plunkett, Ishod Wair, Axel Cruysberghs, Adrien Bulard, Marek Zaprazny, Martin Pek, Nassim Guammaz, Peter Molek, Eniz Fazliov, Rob Maatman, Tyson Bowerbank, Ricardo Paterno, Kris Vile ter naša domača aduta, ki odvozita svojo 2x po 1 minuto solidno ter se uvrstita bolj pri dnu razpredelnice.

[gužva u bajt; foto: iTelefon]

Prej omenjena favorita Axel in Ishod se zasidrata na vrhu kvalifikacijske lestvice, naša ekipca pa se še zadnjič odpravi na sprehod proti centru ter se v nočnih urah počasi poda na dolgo (cca 15 ur) pot proti domačim logom. Zaradi obveznosti, ki jih ima v začetku tedna skoraj vsak izmed nas, zamudimo v živo ogled polfinala ter finala, ki se je izvajalo v nedeljo, ko je zmagovalec več kot pričakovano postal Ishod Wair in pobasal lepo vsoto denarcev evropske valute (sklad 15.000€).
Ja, ko pride do velikih denarcev, tudi v skateboardingu ni več heca – odmevna imena so tista, ki so ne glede na vse še vedno tista, ki narekujejo tempo, dno lestvice pa je rezervirano za vse ostale – Bizi pristane na 75. poziciji, Timi pa še 11 mest nižje a nič za to – pomembno je sodelovanje, zabavat se na tem področju pa je sploh na prvem mestu.

Hvala Cockti in Obsešnu za support!

p.s. – nekoč si lahko obetate tudi video!

FOTO: KUGAMATETLEZAENGAHUDIČA?

So you wanna be a rock superstar? And live large. A big house. Five cars, You're in charge. Comin' up in the world. Don't trust nobody got to look over your shoulder constantly...

FOTO/REPORT: Game of SKATE 2011 v Ljubljani

No, pa smo ga spet dočakali in spet izvedli na ljubljanski Koleziji. Že ob prihodu na omenjeno prizorišče nam je bilo kristalno jasno, da bo prizorišče dogajanja košarkarsko igrišče in ne bazen, kakor smo planirali.

[skejtkurs; foto: iTelefon]

Tudi letošnja številka tekmovalcev je bila zavidljiva – 64, kar je idealno, glede na razvrstitve v tako imenovana družinska drevesa, kjer iz omenjene cifre po izpadu taslabšega iz dvojice nastane cifra 32. Ta se razpolovi na 16, iz te na 8, iz te pa na 4 – kar je pomenilo, da smo dobili 4 polfinaliste – Jan Beguš, Matija Pušavec, Luka Bizjak ter Timotej Lampe Ignjič.

[64 ljudi v 4 grupah; foto: iTelefon]

Tako Timi kot Bizi sta prišla neposredno v finale, medtem, ko sta se poraženca polfinalnih dvobojev (Jan in Matija) udarila še za tretje mesto, ki je Matijo vodilo kot lucky loserja v finalno trojko – tako je Matija osvojil tretje mesto, Timi je pristal na drugem, prepričljiv zmagovalec 2011 Game of SKATE-a pa je postal lanskoletni 2. uvrščeni Luka Bizjak.

[Luka Steezjak; foto: iTelefon]

Med samim tekmovanjem so nam nagajali komarji, krepčale so nas male (pa ja no, tudi velike…) piksne piva, nepogrešljiva Cockta, za jedačo pa so bili tokrat navrsti žar-toasti ter hotdogi.

[toasti na žaru; foto: iTelefon]

Po podelitvi “priznanj” se je med mlado in staro pometalo še par produktov radodarnih sponzorjev, kmalu nato pa je napočil čas, da se vsak po svoje porazgubi – eni na street spote, drugi so ostali tam in še malo pobalinali po fletu ali vrgli žogo v koš, tretji domov pod tuše, četrti pa po kafanah… skratka odlično!

p.s. - pride tudi official video!

FOTO/REPORT: T-Mobile INmusic festival 2011

Če je bilo preteklo leto vreme tist faktor, ki je pripomogel k malo manjšem obisku, je letos več kot odlična vremenska napoved pomagala, da se je festivala T-mobile Inmusic udeležila masa ljudi.

Letos je na Jarunu omenjen festival potekal 2 dni, v torek 21.6 ter sredo 22.6. (lansko leto 3) a tokrat se je dogajalo istočasno na treh odrih, kjer so se javnosti predstavili tako domači kot tuji in tako manj znani kot tudi tisti bolj znani glasbeniki, kjer so izstopale zvezde, ki so zaznamovale dvodnevno žuranje: Cypress Hill, Jamiroquai, Arcade Fire, Grinderman, The Streets, TV on the Radio, Mastodon, Buraka Som Sistema, Gentleman, The D0, Partibrejkers, Dubioza Kolektiv, Elemental, slovenski zabavljači Elvis Jackson in še mnogi drugi…

Lahko bi posegal v detajle, tako v dobre kot tudi v slabe, kjer pa bi se ta mala peščica negativnih med vsemi pozitivnimi (organizacija, cene, hrana, line-up, ponudba, okolje, parkirišča,…) stvarmi izredno hitro izgubila in pozabila – brez dvoma se vidimo tudi v letu 2012!

[Cypress Hill; foto: iTelefon]

[Jamiroquai; foto: iTelefon]

[Gentleman; foto: iTelefon]

INTERVJU: Sewa Kroetkov

[portret; vir: tackyworld]

Sewa Kroetkov… kaj povedat o njem drugega, kot do, da je stroj. Dobesedno stroj. Mašina. Stil, selekcija trikov, konsistenca, noro. Je bilo le še vprašanje časa kdaj bo osebek postal opažen širom sveta. Naposled se je to le zgodilo, saj je potrgal na vseh možnih tekmovanjih, vse skupaj pa se je začelo kar na fletu (Game of SKATE) ter s kratkimi reklamami za svoje sponzorje, ki jih ni malo.

Preberite si kaj je Sewa povedal ekskluzivno za Pendrekov web:

MF: Odkar si v finalu evropskega Game of SKATE leta 2010 v Amsterdamu osvojil drugo mesto, se je zate kar nekaj stvari spremenilo, a? Kako je vse skupaj izgledalo?
SK: Okej, torej v evropskem finalu mi je dobesedno rit sprašil Joakim Johansson iz Švedske. Takoj po zadnji prejeti črki mi je omenil, da noče na svetovno amatersko prvenstvo in da prepusti mesto meni. Na vsak način sem ga hotel prepričat v to, da se mu splača, da so vsa pota odprta pa čeprav sem si tudi sam res želel čez lužo. Nikakor ga nisem uspel pregovoriti, letalsko karto mi je tako podaril, sam pa sem mu dal že na mestu v zameno nekaj denarja, ki sem ga dobil na best trick kontestu, ki je potekal v parku par ur prej. To se mi je zdelo fer pa tudi Joakimu je ustrezalo. Tako sem se udeležil svetovnega amaterskega prvenstva, kjer sem zmagal in po tem ostal v Ameriki 3 mesece in snemal za Blind video.

MF: Kje pa si živel tam? S kom si največ skejtal?
SK: Najprej sem ostal pri Matt-u Chaffin-u (Almost flow rajder). Spoznal sem ga že eno leto poprej, ko sem bil prav tako na 3 mesečni turneji po LA-ju. Potem pa sem pristal in najdlje ostal pri Bill-u Weiss-u (Blind team manager) pa vmes še pri filmerju Darien-u Brown-u pa tudi pri prijatelju Christopher-ju Chann-u, ki ima v eni izmed Blindovih nedelj na TransWorldovi strani par trikov.
Težko rečem s kom sem skejtal največ, ker sem večino parta posnel z Bill-om. Nekaj stvar tudi z Darien-om pa s filmerjem iz LA-ja, Erik-om Sandoval-om. Ko sem bil v LA-ju, sem največ skejtal s frendom Christopher-jem.

MF: Pa si šel po tej dolgi filmerski turneji še kdaj na hitro nazaj v Ameriko?
SK: Ja, ko se je tour končal, sem šel domov na Nizozemsko za dober teden in pol, potem pa ponovno čez lužo na Berrics-ov Battle at the Berrics 4, kjer sem hitro izgubil, heh. Vseeno pa sem posnel “Banging”

MF: Blind je nedavno izdal video amaterjev This Is Not A Test, katerega odpre ravno tvoj videopart. Koliko dolgo si snemal za celoto in kako si (po pravici) z njim zadovoljen?
SK: Celoten part sem praktično posnel v teh treh mesecih, ko sem bil na turneji v Ameriki. Prva premiera videa je bila že v Tampi na kontestu, takoj po tem pa sem posnel še na domačem Nizozemskem par trikov. Je Bill hotel, da bo prodajni video izgledal vseeno malo drugače kot tisti, ki je bil že predstavljen. Svoj part… to je vedno težko ocenit. Vesel sem, da imam part, da sem del tega, konec koncev pa itak veš, da nikoli ne boš popolnoma zadovoljen s predstavljenim, ker vedno lahko narediš še bolje. Res sem hotel naredit super hud part pa mi manjka vsaj par handrail trikov pa flip trikov čez velike štenge in čez štange, ampak tega se pa ful bojim…

MF: Dobre sponzorje si dobil, ni kaj. Kdo vse je na tej listi?
SK: Na listi so Rollin skateshop, DC, LRG, Blind, Haze wheels, Jessup griptape in Tensor trucks.

[frontside flip; vir: Blind Skateboards @ facebook]

MF: Veliko fotk in videov izdajaš, viden si naokoli po svetu. Misliš, da boš kaj kmalu postal pro?
SK: Kmalu sigurno ne, mogoče pa se vseeno endan to zgodi.

MF: Kakšni pa so trenutno tvoji plani? Potovanja? Snemanja? Demoti in kontesti?
SK: Želim si še enkrat nazaj v Ameriko ampak namest za 3 mesece v enem kosu bi šel raje večkrat po mesec in pol ali dva meseca. Fino bi mi bilo spet veliko posneti in skejtat kakšen kontest, če se ravno takrat odvija kje v bližini.

MF: Kaj pa skateboarding na splošno, kakšen je tist tvoj glavni cilj na tem področju?
SK: Absolutno je glavni cilj uživat v tem kar delaš, se imeti fajn na skejtu, AMPAK sedaj, ko vidim, da imam možnosti živeti od skateboardinga, bom delal na tem (govora je o sponzoriranju)

MF: Lahko v tem morju skejterjev izpostaviš kakšnega rajderja, ki je tvoja influenca, ki ti je dal tisti pravi power, da si kar si?
SK: Sigurno sta to Paul Rodriguez ter William Phan. William je imel več kot odličen part v Lordz videu They Don’t Give a Fuck About Us, za P-Roda pa težko rečem kateri je bil tisti najboljši videopart, saj jih je posnel res ogromno.

MF: Bi za finiš svetoval našim mladcem, ki ciljajo že v štartu na sponzorstvo in na to, da postanejo proji?
SK: Nikakor ne preveč mislit o the ciljih. Biti sponzoriran, biti pro, ni to to, treba se je osredotočat na skejtanje in ga ohranit živega. Treba je iztržit maksimum, se potrudit in pustiti poti odprte – vse se lahko uresniči, velikokrat pa se to ne zgodi. Nikakor obupat, skejtat za zabavo je na prvem mestu.

MF: Hvala ti Sewa za tvoj čas pa srečno naprej, ane?!
SK: Tud tebi Marko pa sorry, ker je trajalo tako dolgo z odgovori…

[Sewa Kroetkov v videu We Don’t Know]

REPORT: D.R.I. v Ljubljani

Nikakor ne morem mimo 4. maja daljnega leta 2004, ko naj bi D.R.I. pred svojim koncertom v Gali hali na Metelkovi stvar otvorili s skateboarding kompetišnom na dvorišču pred omenjeno lokacijo. Dež je “športno” dogajanje čez dan preprečil, vseeno pa je četverica iz San Francisca (bojda) dodobra pretresla notranjost dvorane, medtem, ko sem sam ostal doma pred knjigo in se osredotočal na izpit, katerega sem imel na sporedu že naslednji dan – Fail.

Do danes, torej do dneva, ko so se Dirty Rotten Imbeciles ponovno prikazali na taistem prizorišču, je minilo dobrih 7 let. Omenjen izpit, ki sem ga uspešno spravil pod streho šele pred slabimi tremi meseci, nikakor ne bi več (in ni bil) ovira, da si legend ne bi tokrat pogledal v živo na svoje oči.

Ponedeljek torej, uradno prvi poletni dan, če pogledamo na naš koledar, kjer številki 6 (mesec junij) dela družbo še številka 21, je bil ta dan oziroma večer, ko so pod taktirko organizacijskega dueta Dirty Skunks pred D.R.I. na oder stopili domači Eruption in odigrali svoj cca ¾ urni repertoar, ob 22 uri in 30 minut pa je dobesedno počilo – vidno razpoložen Harald Oimoen z majico Radia Študent na bass kitari, Spike Cassidy na šeststrunki, v ozadju na bobnih Rob Rampy ter na vokalu legenda Kurt Brecht so že s prvimi ritmi krepko dvignili temperaturo v dvorani, ki se je ravno prav zapolnila s privrženci old school punka in thrash metala, ki so s četverico sodelovali prav od začetka pa do konca, ko so v uri in pol odžgali praktično celoten repertoar od albuma Dirty Rotten LP pa do zadnjega studijskega Full Speed Ahead.

“Hiti” so se vrstili drug za drugim, stage diving je bil vse hujši, tla vse bolj mokra, temperatura pa je rastla in s komadom Violent Pacification dosegla vrh.

Po dveh izredno kratkih (čik)pauzah se je bend več kot zadovoljen vrnil na oder, odigral še par bonus komadov in nam dal vedeti, da je stvar s štiklcom The Five Year Plan repertoar zaključena.

In če je bil moj poizkus leta 2004 v stilu “I lose, you win…”, je 7 let kasneje stvar po videnem ravno obratna – I WIN, YOU LOSE!

Ocena: maksimalno!

FOTO: Novo mesto Regionalni Game of SKATE 2011

18062011 + sončk + družba = verinajs!
(fotoaparatist: Domen Dajčman)

[delegacija pred Obsešnom]

[Polfinalna hardflizza]

[človečki v kvadratkih]

[2nd plejs Marzim, 1st plejs Figzim, 3rd plejs Đoni + gazda Matej]