[Prektis; foto: ITelefon]
[najboljša trojka pri tastarih; foto: iTelefon]
[Midnajt roštiljada; foto: iTelefon]
[Aftermidnajt čevapi... v bazenu; foto: iTelefon]
[Fogy 1AM ollie; foto: iTelefon by Gianni]
[Portrait; foto: Domen Dajčman, Gorizia, 2011]
Last Trick Filmed For The Obsešen Video:
360 flip in Berlin.
Last 5 Countries Visited For That Project:
1. Germany
2. Czech
3. Austria
4. Netherland
5. Croatia
Last Thing You Would Do If The World Were To End Tomorrow:
Countdown.
Top Five Videos Of All Time:
1. Trilogy [101, World, Blind]
2. Menikmati [eS]
3. Mouse [Girl]
4. Misled Youth [Zero]
5. Dying To Live [Zero]
Top Five Skaters Of All Time:
1. Eric Koston
2. Ronnie Creager
3. Tom Penny
4. Garrett Hill
5. Tommy Sandoval
Last Person You Skated With:
Lu [Kolenc].
Last Trick You Learned:
I filmed one I have never done. Does that count?
[Backside Flip; foto: Janez Kocbek, Maribor, 2011]
Last Good Advice:
If you do nothing, nothing can go wrong.
Last Bad Advice:
“You can go higher” = a few stiches.
Last Bad Trend In Skateboarding:
Emo kids.
Top Five Skate Video Soundtracks:
1. Misled Youth [Zero]
2. Dying To Live [Zero]
3. Black and White [Mystery]
4. First Love [TransWorld]
5. Trilogy [101, World, Blind]
Top Five Music Albums:
1. Arise (Sepultura)
2. Facelift (Alice In Chains)
3. Angel Dust (Faith No More)
4. Reign in Blood (Slayer)
5. Appetite For Destruction (Guns N Roses)
Top Five Songs:
1. Inner Self (Sepultura)
2. Caffeine (Faith No More)
3. Would? (Alice In Chains)
4. On The Floor (Obituary)
5. People Of The Lie (Kreator)
Last Band Live That Made You Say Wow:
Drunkin Punkin Idiots (D.P.I.), San Diego 2009.
Last Time You Thought About Quitting Skateboarding:
Today.
Last Video Part You Were Feeling:
Dallas Rockvam in Antiz video OAF.
Last Video You Watched That Made You Want To Skate:
Skateboarding is Forever by DC.
Top Five Things You Love About Skateboarding:
1. Freedom
2. Friends
3. Is it sport?
4. Is it art?
5. I don’t care, I love it
Last Regret:
NO regrets.
[Čekiranje futića; foto: Dajc]
[Relaksacija; foto: Dajc]
[Lu: "Da se vid, da sem ripu"; foto: Dajc]
[Fogy - Beksajd Flizza; foto: Dajc]
[Bizi - bektri; foto: Dajc]
Uživajte v intervjuju, ki je svež in ki je bil narejen prav za Pendrekovo stran!
[portret; osebni arhiv]
MF: Živjo Ronnie, moram ti povedat, da sem se pravkar vrnil s koncerta Jimmy-ja Cliff-a, katerega sem poleg mnogih znancev tudi jaz obiskal prav zaradi tvojega in tudi Lavarjevega [McBride] videoparta iz legendarnega videa Trilogy iz leta 1995. Kako se spominjaš the časov?
RC: Hej. Super to slišat! Snemanje za Trilogy je bilo nadvse zabavno. Odlično se spominjam te dobe. V bistvu je bilo še kar podobno današnjim dnem, a brez dvoma manj stresno kot je to sedaj.
MF: Tam smo te gledali v Duffs čevljih, kasneje pa smo vsi padli v eS video Menikmati. Kakšna zgodba stoji za tem? Širile so namreč govorice, da naj bi te ekipa odpustila zaradi tega, ker tist čas nisi nabijal šteng…
RC: eS sem zapustil, ker enostavno nisem bil zadovoljen. Ni bilo opravka z nikakršnimi stopnicami in skakanjem čez, bilo pa je veliko pritiska takrat skejtat na določen način. Hotel sem skejtat po svoje in to me je vedno osrečilo.
MF: Takrat si zaštartal firmo šuhov Nadia. Kako dolgo je ta reč trajala?
RC: Skušal sem začet z lastno firmo superg in sicer je bilo to kakšno leto po tem, ko sem zapustil
eS. Trajalo je vsega skupaj približno leto dni, potem pa je stvar razpadla zaradi različnih (slabih) pogledov med poslovnimi partnerji.
MF: Dobro se spomnim reklame za Droors kompanijo “One landed in the Cuckoo`s nest”. Je ta reč dejansko kdaj izšla in kaj je pravzaprav bila? Videti je bilo, kot da gre za video…
RC: Bila je le reklama. Kampanije oglasov so bile videti kot video na VHS formatu. Ja, bila je dejansko samo reklama, ni bilo mišljeno kot video pred izdajo.
MF: Če se še malo vrneva na tvoje šuh sponzorje – kasneje si bil opažen skejtat v Circa čevljih, Adio in sedaj že en čas v Lakai. Lahko bi te počasi tudi uradno objavili kot njihovega rajderja, a?
RC: Ja, en čas že nosim Lakai in poskušam dejansko nekaj napraviti na tem področju…
[Ronnie in njegova nova Blind reklama - lipslide to switch crooked varial flip out - v dežju; foto Blind Skateboards]
MF: Še ena stvar me je begala že v preteklosti, upam, da mi/nam lahko razrešiš to vprašanje – spet sem pri reklamah in sicer ste pri Blind imeli cel kup oglasov v tem stilu – na enem ti držiš razbito VHS kaseto, v roki imaš cel kup zmečkanega filmskega traku, pod sliko pa tekst “Ronnie Creager – 0 tricks down, 50 to go”. So bili to tisti težki dnevi Blind Skateboards?
RC: Sploh ne. Blind je takrat izdajal reklame za video, ki naj bi izšel v tistem času. Bila je le bolj smešna ideja katero sem skušal zrealizirat, stvar pa je izgledala kot da se je ves moj video material izgubil oziroma uničil in da sem moral stvar še enkrat začeti znova.
MF: Si glava podjetja Etcetera. Za kaj sploh gre tu?
RC: Etcetera je skejtersko podjetje, ki skrbi za aksesoris. Dodatke torej. Štartal sem jo pred enim letom s prijateljem Marty-jem. V bistvu vidim Etcetera artikle prej kot “nujno pomembne” in ne kot dodatke. Izdelujemo dvoje vložke za v notranjost vaših obuval – “primo pad” je za tiste, pri katerih trpi lok podplata, če pač pristaneš s skejtom na primo. Hi-Pro in pa tudi Lo-Pro pa je oz. sta vložka z gelom, ki oblažita udarce v vaši peti in na sprednjem delu noge. Brez dvoma so to najboljši vložki, ki sem jih sam kadarkol poizkusil. Izdelujemo tudi stabilizatorje za gležnje, s katerim lahko neovirano skejtaš in hodiš. Za človeka, ki ga bolijo noge oziroma ima težave z zvijanjem gležnjev in pa za tiste, ki bi radi mogoče ponovno skejtali, bo stvar kar prava. Smo pa še kar novo podjetje, delamo na novih produktih. Skočite na našo stran pogledat kako in kaj – www.etceteraproject.com
MF: Blind Skateboards trenutno dobro dela? Sprašujem glede na dejstvo, da je v vsakem drugem stavku, ki ga svet izgovori, najdena besedna zveza “ekonomska kriza”…
RC: Naredili smo kar nekaj sprememb in naredili bomo vse, da se preživi. Blind deske in njihova garancija ter življenska doba sta nepremagljivi. Kljub ekonomski krizi se pri Blind še vedno trudimo, da bi izdelovali najboljše skejte deske za ljudi, ki se radi učijo novih trikov… brez lomljenja deckov.
MF: Ne dvomim v to, da ne uživaš, ko delaš za TransWorldovo rubriko Blind Sundays, ki razveseljuje že več kot leto dni na TWS-jevi strani…
RC: Ja, snemanje za Sunday Fundays je super. Veliko je zabave, obenem pa tudi veliko dela. Vešda se veselim vsakič, ko gre stvar online.
MF: Imaš še kakšno sporočilo oziroma nasvet za bralce našega magazina in webzina, Pendrek?
RC: Pazite nase in uživajte v skejtanju!
[Ronnie-jev part iz legendarnega videa Trilogy, 1995]
[Beđ; foto: iTelefon]
- Že prvi dan, v petek, 12. avgusta 2011, je bilo vedet, da bo stvar odlična, saj so na omenjen dan bili na sporedu eni izmed dveh glavnih zvezd celotnega festivala. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Ker se je stvar na prizorišču, kjer že leta zabava Metalcamp festival, začela še ob času, ko je sonce nad Tolminom še kar močno pripekalo, so italijanski Myspace Invaders igrali pred maloštevilno publiko, prav tako tudi domači melodični trio Harry, za njimi pa so trboveljski hardkoraši Kreshesh Nepitash že kar lepo napolnili in razgibali prisotne pod odrom.
[Kreshesh Nepitash; foto: iTelefon]
Sledili so hrvaški Pasi, avstrijski 3 Feet Smaller in prostor se je zapolnil do zadnjega – na oder so stopile legende Bad Religion, ki imajo za seboj že več kot 30 letno pot. Energije jim nikakor ne primankuje, profesor Greg Graffin kljub skoraj 50-im letom še vedno poje kot na plošči, za drugo leto pa celo napovedujejo izid novega, že 16. albuma po vrsti. Peterica iz Kalifornije, ki je znana po svojih provokativnih sporočilih, je na odru vidno uživala, večtisočglavi feni iz naše dežele in jasno tudi njene okolice pa jasno tudi. Ponudili so nam repertoar, ki zajema praktično vse, kar so ustvarili, se za moment poslovili od nas in za finiš udarili še 3 štiklce – popoln petek!
[Bad Religion; foto: iTelefon]
Setlista Bad Religion:
01. The Resist Stance; 02. Social Suicide; 03. 21st Century Digital Boy; 04. Los Angeles Is Burning; 05. Wrong Way Kids; 06. Punk Rock Song; 07. Atomic Garden; 08. Before You Die; 09. Recipe For Hate; 10. The Devil In Stiches; 11. Come Join Us; 12. New Dark Ages; 13. The Defense; 14. 1000 More Fools; 15. Dearly Beloved; 16. Generator; 17. Cyanide; 18. Let Them Eat War; 19. No Control; 20. Along The Way; 21. Fuck Armageddon… This Is Hell; (premor) 23. American Jesus; 24. Infected; 25. Sorrow
- Vroča sobota, trinajstega, je bila kot nalašč za zdravljenje mačka, izležavanje, sončenje, namočit noge v mrzlo Sočo ter preverit par zanimivih bendov.
[švimen ferboten ja, kao; foto: iTelefon]
Razredčeno publiko so tako zabavali domači Real Life Version, oldskul hardkoraši iz Krškega, Final Approach, so se lepo razjezili, melodični punkrock hardkorovci iz Gornje Radgone, In-Sane, so postregli tako kot znajo, sledili pa so južnoafričani Hog Hoggidy Hog, ki so udarili kar celotedensko turnejo po Sloveniji. Vsem dobro poznani domačini Red Five Point Star so dvignili na noge tudi tiste bolj lene, američani Bouncing Souls, ki bodo na sceni že kmalu 25 let, so marsikoga celo razočarali, za finiš pa so se predstavili še njihovi prijatelji Hot Water Music, ki so v združenju z Bouncing Souls skupaj na odru odrokali komada Gone ter himno True Believers.
- Še kar podobno se je štartala nedelja (14.08.2011), le da se je sem ter tja kakšen oblak pokazal in na daleč brez moči zagrozil. Dan na festivalu pač mine za vsakega posebej in traja vse do časa, ko se klapa zbere pod odrom oziroma v njegovi bližini (na šanku, kakopak).
Nedeljski koncertni del se je tako začel z domačini Extreme Smoke 57, za njimi pa so za zagodli Nemci Crushing Caspars, ki se zgleduje po legendarnih hardkoraših kot so Madball, Sick Of It All ter Agnostic Front.
Za njimi so se na oder primajali američani Total Chaos – za nekatere pankerji, za druge pač pozerji. Tudi oni so na sceni že več kot 20 let, prikazano pa ni bilo nič posebnega.
Jingo De Lunch, z ženskim vokalom, prihajajo iz Nemčije, so zadovoljili s svojo melodiko, bonstonski Street Dogs pa enostavno navdušili. Izvirni streetpunkerji so lepo nafilali prostor pod odrom in polnega ohranili vse do že slovenski publiki dobro poznani Strung Out, kalifornijski pankrokerji, ki so bili očitno tisti band, ki je bil na ta dan glavni bend pa čeprav so za njimi nastopili še eni znanci naše male države in sicer kanadski keltski zabavljači The Real McKenzies. Tako kot se spodobi so zvoki dud v družbi kitar, basa, bobnov ter vokala razmigali zadovoljne obiskovalce predzadnjega dneva festivala.
- Ponedeljek, 15. avgust, dan, ki je farjem v zahvalo dneva prost, je uspešno zaključil prvi Punkrock Holiday, če pa gre ocenit na videz, pa je pripeljal tudi največ ljudi.
Štartali smo z ribniškimi fast-motionom Golliwog, ki so se zbrali prav za ta nastop in imeli že lepo množico zvestih fenov. Tudi pri Backstage je bilo veselo, še posebej takrat, ko je peterica odigrala taznane viže (po Mičotovo podalpske poskočnice).
[Backstage; foto: iTelefon]
Za njimi so odigrali italijanski Talco, ki so med množico veljali za pravo neznanko, po njihovem repertoarju so se na oder oglasili sosedje Overflow in nam jasno povedali, da imamo slovenci “lepe punCke”.
[Overflow; foto: iTelefon]
Odžagali so cel kup novih komadov ter jasno par starih, kmalu pa so na oder prikorakali združeni skajevci The Toasters in že prej omenjeni Red Five Point Star ter kar skupaj odigrali celoten koncert – noro!
[The Toasters + Red Five Point Star; foto: iTelefon]
Sicer pa je kaj kmalu napočil tisti čas, ki je pomenil finalni odklop – po dolgem času ponovno v Sloveniji legende punkrocka NOFX.
Tudi oni ga sekajo v svojem zajebantskem slogu že skoraj 30 let. Znana postava že od leta 1991, bobnar Smelly, Fat Mike na basu in vokalu, El Hefe na eni kitari ter Eric Melvin na tadrugi, so ga brez kompromisno žgali od prvega do zadnjega ter se norčevali iz vsega živega in neživega tako kot pač to znajo. Setlista enim dobra, drugim manj, težko pa je pričakovat, da bodo odigrali vse, kar so posneli (materiala je res cele gore), so pa se več kot lepo spomnili Rancidov, odigrali njihovo taznano Radio ter petkovih headlinerjev Bad Religion in odšpilali še njihovo We`re Only Gonna Die (From Our Own Arrogance). Štos za štosom ter komad za komadom so pripeljali do zaključnega štiklca Theme From A NOFX Album (žal nisem uspel dobit setliste), ki ga je kitarist Melvin s harmoniko lepo potegnil v nedogled in pričaral nasmehe na vseh obrazih, ki so se udeležili njihovega šova.
[NOFX; foto: iTelefon]
Odličen festival je tako za nami, glede na videno pa si obetamo podobno akcijo tudi v apokaliptičnem letu 2012!
