Že v štartu (ponedeljek, 18. julij 2011) je Mark s ¾ preveč prtljage pozabil doma skejt, zapleti pri rentu kombija a nedolgo zatem smo že harali po Dunaju, kjer je bil prvi postanek. Pri iskanju zastonj parkplaca nas zmoti opečnati benk, do kamor se peš odpravimo po območju, kjer je pot za pešce prepovedana. Lahko bi pometali trikov še in še pa smo se osredotočili na iskanje main spota Donauinsel, ki nas ne prepriča. V glavi imamo še par spotov, a ker se točnih lokacij ne ve, se oddričamo do betonskega skejtparka v bližini Bauhausa, ki je več kot odličen. Prijatelj slovenskih spotov Stefan Sperka na hitro pokaže kako se trga po bowlu, obrnemo par trikov, podebatiramo z Mariotom iz Yux! teama in se počasi odpravimo proti Pragi.
Ker smo brez enega samega CD-ja v kombiju, nas zabava muzika iz radia – odlična muzika non-stop!
Končno Praga, ura pa nekje okrog polnoči – dejstvo, da bomo spali v bližini (skoraj) edinega spota, ki nas zanima, pospremi želja po pivu. Pivo je v Pragi poceni, ne? Sledil je trojni nateg – v kafani, kjer se lahko plača z evropsko valuto, nam za 5 tamalih Paulaner hmeljevcev (kurba je dober!) zaračunajo občutno preveč, nateg v menjalnici (20 eurov = kao 340 kron) in nateg v likrstoru, kjer blagajna za 2 piksni piva in 6pack litrskih vod napiše 520 kron (cca 35€ torej) – bolno…
Večerja na parkirplacu @ 2am, spalke pod drevo in jutranji (torek, 19. julij 2011) “hello” na kolesu, ko nas predčasno prebudi nasmejani miličnik na kolesu.
[Stalin Square; foto: iTelefon]
Nikjer odprtega kafiča za jutranji kofi in WC, a kaj kmalu napadamo znameniti Stalin Square, ki je še vedno brez dvoma en izmed top evropskih skejtspotov. Kiki in Fettich, kdaj pa kdaj po domače Fish, mimogrede dobita vzdevke “Strašky in Ribovny”. Pade trik, pade par dobrih fotografij, skoraj pade več kot odlična linija, a žal brez uspeha, v glavi pa je še vedno ciljna destinacija – Berlin. Na poti do tja se ustavimo na enem izmed mnogih nemških jezerih, kjer se dodobra umijemo, v Berlinu pa jo pičimo na nočni spot checking. Digitalna tehnologija vedno pomaga pri tovrstnih podvigih (garmin + par web strani s skejt spoti po Evropi) in tudi tokrat je bila stvar na mestu, da smo si lahko zarisali načrte. Kot se spodobi za cigotour, spet prespimo na travi pod drevesi, 3 metre od skejtabilne joške ter še 3 metre dlje od znamenitega skejtspota/spomenika z vklesanim stavkom “za vašo in našo svobodo”, kjer nam zakajeno bitje par metrov stran do jutra škriplje na violino.
[Fuer Eure und Unsere Freiheit; foto: iTelefon]
Sreda, 20. julij 2011 torej. Zaželimo si skejtanja na znamenitih lesenih klopcah z železnimi profili na Varšavski cesti, kjer se hitro usedem, Mark si zastavlja cilje, Timi pa probava s super tehnično linijo – itak bi jo mel, če se ne bi na tistih stotih kvadratnih metrih nabutalo celo mravljišče skejterjev, ki so vozili dobesedno drug čez drugega.
[Warschauer Strasse; foto: iTelefon]
Spotov v Berlinu je kot kapelj v morju. Hitro se odpravimo do naslednjega spota (betonski valovi), kjer smo uspešni. Fotke, klipi, finofajn! Za vogalom stoji lep betonski park, a nas vleče prečekirat nek drug betonski park s tistim noro norim snake runom, kjer se (končno) komplet ekipa dodobra prešvica. In kaj sledi? Kafič + prečekirat vremensko napoved ter šok – napoved je za vse dneve naprej katastrofalna. Telefonska povezava z znanko, ki nam že pred štartom obljubi brezplačno stanovanje, ne dela tako kot bi mogla in ekipno pristanemo v predragem hostlu. Odbluzimo proti mestu, debatiramo o vsem in še čem, sestavljamo načrte kako in kaj v primeru dobrega vremena, a kaj, ko utrujena in mačkasta telesa prezgodaj zbudijo budilka, check-out iz hostla ter nikakvo vreme.
[Fettichov run; foto: iTelefon]
Jutranji (četrtek, 21. julij 2011) Starbucks ter wi-fi nam sporočita dejstvo, da bo scalo celdan. Odpravimo se do spota pod streho, kjer itak piše, da je skejtanje prepovedano. Po najbolj prijaznem kick-outu se odpeljemo do indoor skateparka , ki se nahaja na berlinski Metelkovi (najboljša stvar ever!), kjer se gužva mulčkov, Fettichu pa uspe poteptat enega izmed njih – 1st try!
[www.skatehalle-berlin.de; foto: iTelefon]
Najdemo drug hostel, ki je na popolni lokaciji, njegova cena pa občutno nižja. Po parih biljardih in hmeljevcih je že jasno, da se nas bo 60% ekipe odpravilo dalje. Pade “Metelkova”, pizdarije all around in ponovno jutranji alarm ter dež.
Petek, 22. julij 2011 - Pade ideja, da gremo proti Sloveniji in da se ustavimo kjerkoli bo suho. Na bencinski pumpi se nam pridruži hipurska štoparka, ki z nami v cca 600 kilometrih spregovori 3 stavke, naša destinacija pa je Minhen. Tam nabašemo na super skejtspot, kjer mi varnostnik pusti še 1 poskus za fotko – zadovoljen jaz in zadovoljen Fettich s svojima dvema galonama požrtega piva. Usput najdemo najboljšo rokersko picerijo “Santo Anger” (Metallica!), kjer se vrti pravilna godba, kjer je hrana super in kjer je password za dostop do interneta “seeyouinhell” – noro! Še 1x več preverimo vreme – ja, tudi Minken naj bi ponoči poscalo, kar pomeni, da spanje v betonskem parku z najbolj bolnimi bowli odpade...
[Kako to mislte?; foto: iTelefon]
Po slabih petih urah vožnje pristanemo na domači zemlji slovenski, bolj natančno v ljubljanskih Kosezah, kjer se nahitro naspimo in planiramo kako in kaj.
Je sobota, 23. julij 2011 in je v italijanskih Udinah na sporedu dvodnevni kontest – Mark in Timi se odločita za to smer (pri Postojni ju preseneti telefonski klic z informacijo, da tudi tam ščije), Fetticha zgubimo v centru prestolnice domače, moja malenkost zavije na Fužine, "Strašky" v Novo mesto ter lahko noč.
[Fettich in Timi v "akciji"; foto: iTelefon]
1:0 za naravo – bitka je izgubljena, a vojna nikakor še ni končana – Berlin, see you soon…
