Za mano je verjetno najbolj utrgan vecer v lajfu, v bistvu je bil kar cel dan tak. Z mackom, kakrsnega se nisem mel nikol, se mi uspe s pojstle zbalinat sele ob 2 popoldne. Lagano zajtrk, tus, oblect in ura je 5 popoldne. Oblacno nebo (itak je uzun ze tema) je za ta letni cas nekej nevsakdanjega. Ja, nic, pocas gremo. V planu imamo si pogledat KISS v zivo. Koncno! Josh (kitarist D.P.I.) nas pobere (Anya, jaz in tokrat se managerka hostla Michelle) in gremo v eno bajto, kjer kljub mojem prepricanju, da dans pa ne pijem, pade v roke "welcome drink" (pa se kaksen vec). Ko se ekipa 6 ljudi nabere, nas pred bajto caka privat crn limo. Noro!
Sturling, lastnik, legenda fura soncne spegle cca 22 ur na dan. Pivov med voznjo ne zmanjka, pankrok zbijanja tud ne, smeha skos. Odpeljemo se do nekega skladisca, kjer se na veliko pripravlja na show (sam si predstavljaj situacijo...)
Zakon, vsi smo dobl zastojn karte! Koncert je 2 ulici stran. Brez problema pridemo vsi notr. Ocitno smo zamudili pozno popoldansko matinejo po imenu Buckcherry. Narocijo se pive pa za zaveso eksplozija. KISS! Prvi pogled, adijo pamet. Cca 40.000 ljudi, pofarbani obrazi, nasmeh, Joshu se bolj dogaja ko men...
In, evo ti razsvetljenje. Se preden uspem prtegnit prvo sliko, nama varnostnik z baterijo svet v glavo. "Fanta, vajine karte so ponarjene" Pregovarjanje s sekjuritiji, ki so do naju, kriminalcev, kapljal ko dezne kaple (uzun je rosilo - prvi dez odkar sem na turneji) in laganje, da sva karte dobila v nagradni igri na lokalni radijski postaji, ni delovalo in tako pristaneva brez kart na cesti, medtem, ko kiss trgajo svoj prvi komad. Pa zdej? Nacejanje v bliznjem baru Red Lobster. Po 2 rundah je bil pogum spet mocnejsi in treba spet probat v dvorano... Ni se za zajebavat s tem... fuck it, lets go.
Na drugem vhodu probava sreco it nazaj notr, ces da sva sla samo na cik. Prijazna crna varnostnica (ime Jackie) naju na prijazen nacin poslje v kurac.
Tretji vhod... z dvorane odhaja ze kar nekej folka, pretezno druzine z otroci s porisanimi ksihtki. Josh prasa mimoidocega fotra z 10 letnim sinckom, ce mu da lah karto. Prijazn fotr nama izroci svojo karto, medtem, ko sine hoce zanjo denar. Fak... no evo, pa sva spet zastojn v dvorani, kjer se ujamejo zadnje sekunde komada Lick it Up in finalno raztegnjeno verzijo himne Detroit Rock City, kjer je singer/kitarist Paul Stanley preletel pol dvorane. Fuck Yeah!!
Po spilu srecava Susie (se ena izmed nas) - najbolj utrgana bejba z najvecjimi joski, najbol creepy image-om, skos za zur, medtem, ko ji doma 4 letni sine drka po kompjuterju. Skupej stopimo do random avta fehtat cigarete, v avtu pa prej omenjena sekjuriti chick Jackie, ki se naju je spomnila in nam vsem ponudila cike. Kmalu najdemo se ostale in skupej v Warehouse-u nadaljujemo in crkavamo od smeha, ko nam Ben (v warehouse-u legalno goji travo in mastno sluzi) kaze svoje nage slike s preteklosti, ko je delal kot stripper za legendarne Chippendalese.
Spet se zbasemo v limuzino. Ideja kolektiva, da bi jaz vozu dalje, mi ni vsec zato za volan prime Ben...
Pristanemo v najjacem baru Radio Room z live rockabilly muziko. Runda, dve in ze pristanemo na nekem privat afterpartiju od koder se kmalu odbalinamo proti domu. Na poti se napad na fastfud ostarijo Jack in the Box, z zepa potegnem fotoaparat s pocenim displejem, Anya pa s torbe "najdeno" vreco s KISS majco in kapo - nepozabno in neponovljivo!
(se nadaljuje...)
No comments:
Post a Comment