Telefonski klic, ideja, koncert, prevoz - Mike naju poklice, picimo v Hillcrest (del mesta) v bar Ruby Room, njegovi frendi majo koncert. Doma pozabim passport in vecer se lahk zacne. Mike: "Damn, you are not the only one who forgot it...". Nekako mi rata prit noter s slovensko osebno izkaznico, Mike pa se odloci, da bo kr uzunej ostal (job zjutri pa take fore).
Takoj ob vstopu dobiva z Anyo od prijazne decve free drink. Jasno, spet neka premocna zganica. Treba s pivom poplaknit. Folka notri polno, slikarji, umetniki, pjanci, vse zivo. Prvi bend Hey! Ho! Lets Go! je super za poslusat, igrajo samo komade legendarnih Ramones in so slabi za pogledat. Peter in Mike Smolik naju povabita k svoji familiji za thanksgiving.
Sank je spet oblegan, drug bend pa so najvecji bolniki kar sem jih videl v lajfu - PB Dumpsters. Folk nori 100 na uro, piksne piva letijo povsod (gor in dol z odra in na oder), maske na facah, stage diving z odra na ploh na maksimalno polita tla, I Turned Into A Martian (Misfits), I Dont Wanna Hear It (Minor Threat), padanje clanov benda z odra dol na hrbet... cela pizdarja!
Ker pa je tema pred ocmi in zelodec jamra, je treba zret. Zgubim Anyo, spoznam tipa Jonathana in pristaneva v mehiski fastfood ostariji nekje zraven kluba. Ker nisem vedel v kterem delu San Diega sploh sem, mi tip rece "this is a gay area". In res... freak show! Koji tipi... image, ko pokojni Freddy Mercury, operirane grimase, da bi se Salome rekel WOW, skratka bed!
Po hitrem postopku pozrem, najdem Anyo, ta najde prevoz domov (to je bil sele freak show v kombiju!), hop do hostla, lahko noc in dobro jutro macek.
(se nadaljuje...)
najbolši blog respect fogy!
ReplyDelete