Nov dan, nov teden, nova lokacija - ja, 10 dni bivanja v hisi je mimo.
Spet se je napadel top hostel v centru San Diega Lucky D*s (ki je itak od tele bajte oddaljen dober kilometer) in spet je gazda hostla Michelle izjavila "You guys can stay here for free". Ja, dej no... a lah se kej zraven, prosm?! "You have a private room, upstairs, got TV and fridge inside".
Brez besed!
Prijaznost Americanov in Americank, katere sem uspel spoznat, je res na visku, se soferji na avtobusih te ob vstopu pozdravijo, invalidu omogocijo poseben prostor, navadnega smrtnika pocakajo, da se le-ta udobno namest in sele na to stopijo na gas, ob izstopu pa se ti se zahvali, da si se peljal z njim. V trgovinah z zivili te skorajda prosijo, da vzames brezplacno kartico, ki ti ob vsakem (tudi prvem) nakupu omogoci popust - brez dvoma lastnosti, po katerih bi se lahko zgledovala marsikatera (prijazna) oseba v rodni domovini...
(se nadaljuje...)
No comments:
Post a Comment