Monday, November 30, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (26. del)
San Diego turneja se nadaljuje, pocas koncuje in v igri so poslavlanja (skejt je ze v kufru). Fuzbalerska nedelja se je s prijazno lastnico prejsnega pocivalisca (Lindsey) in njenega dedca Roda razvila v top popoldne - BBQ vecerja z najjaco hrano in se jaco postrezbo, za "after" pa se je poleg dveh flip trikov obrnjenih v garazi (kva bi dal da bi mel doma en tak indoor spot) skejtanja lotil se njun buldog Winston. I hate goodbyes...
Saturday, November 28, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (25. del)
Smo skorej pri koncu novembra, 1 mesecno dodatno zavarovanje, ki tukej ne igra skorej nobene vloge, je poteklo, zjebani skejt suhi so sli h klosarjem, skejt v potovalko, ledvica, jetra in zelodec pa na zacasen odmor. Par fotk se je (zal) odstranilo z bloga in facebooka in sicer zaradi tezav, ki si jih je klapa sleparjev s katerimi smo ga zazurali na vecer KISS koncerta, nakopala s polcaji - jebiga, tak je lajf. Vsi smo zivi, vsi smo zdravi, eni zal za v zaporu, drugi doma...
Dost pisanja - pocas se je treba pripravit za skorej zadnja rajanja preden se najina pot sredi tedna nadaljuje proti letaliscu v Los Angelesu...
(se nadaljuje...)
Dost pisanja - pocas se je treba pripravit za skorej zadnja rajanja preden se najina pot sredi tedna nadaljuje proti letaliscu v Los Angelesu...
(se nadaljuje...)
SAN DIEGO tour 2009 (24. del)
Za mano je verjetno najbolj utrgan vecer v lajfu, v bistvu je bil kar cel dan tak. Z mackom, kakrsnega se nisem mel nikol, se mi uspe s pojstle zbalinat sele ob 2 popoldne. Lagano zajtrk, tus, oblect in ura je 5 popoldne. Oblacno nebo (itak je uzun ze tema) je za ta letni cas nekej nevsakdanjega. Ja, nic, pocas gremo. V planu imamo si pogledat KISS v zivo. Koncno! Josh (kitarist D.P.I.) nas pobere (Anya, jaz in tokrat se managerka hostla Michelle) in gremo v eno bajto, kjer kljub mojem prepricanju, da dans pa ne pijem, pade v roke "welcome drink" (pa se kaksen vec). Ko se ekipa 6 ljudi nabere, nas pred bajto caka privat crn limo. Noro!
Sturling, lastnik, legenda fura soncne spegle cca 22 ur na dan. Pivov med voznjo ne zmanjka, pankrok zbijanja tud ne, smeha skos. Odpeljemo se do nekega skladisca, kjer se na veliko pripravlja na show (sam si predstavljaj situacijo...)
Zakon, vsi smo dobl zastojn karte! Koncert je 2 ulici stran. Brez problema pridemo vsi notr. Ocitno smo zamudili pozno popoldansko matinejo po imenu Buckcherry. Narocijo se pive pa za zaveso eksplozija. KISS! Prvi pogled, adijo pamet. Cca 40.000 ljudi, pofarbani obrazi, nasmeh, Joshu se bolj dogaja ko men...
In, evo ti razsvetljenje. Se preden uspem prtegnit prvo sliko, nama varnostnik z baterijo svet v glavo. "Fanta, vajine karte so ponarjene" Pregovarjanje s sekjuritiji, ki so do naju, kriminalcev, kapljal ko dezne kaple (uzun je rosilo - prvi dez odkar sem na turneji) in laganje, da sva karte dobila v nagradni igri na lokalni radijski postaji, ni delovalo in tako pristaneva brez kart na cesti, medtem, ko kiss trgajo svoj prvi komad. Pa zdej? Nacejanje v bliznjem baru Red Lobster. Po 2 rundah je bil pogum spet mocnejsi in treba spet probat v dvorano... Ni se za zajebavat s tem... fuck it, lets go.
Na drugem vhodu probava sreco it nazaj notr, ces da sva sla samo na cik. Prijazna crna varnostnica (ime Jackie) naju na prijazen nacin poslje v kurac.
Tretji vhod... z dvorane odhaja ze kar nekej folka, pretezno druzine z otroci s porisanimi ksihtki. Josh prasa mimoidocega fotra z 10 letnim sinckom, ce mu da lah karto. Prijazn fotr nama izroci svojo karto, medtem, ko sine hoce zanjo denar. Fak... no evo, pa sva spet zastojn v dvorani, kjer se ujamejo zadnje sekunde komada Lick it Up in finalno raztegnjeno verzijo himne Detroit Rock City, kjer je singer/kitarist Paul Stanley preletel pol dvorane. Fuck Yeah!!
Po spilu srecava Susie (se ena izmed nas) - najbolj utrgana bejba z najvecjimi joski, najbol creepy image-om, skos za zur, medtem, ko ji doma 4 letni sine drka po kompjuterju. Skupej stopimo do random avta fehtat cigarete, v avtu pa prej omenjena sekjuriti chick Jackie, ki se naju je spomnila in nam vsem ponudila cike. Kmalu najdemo se ostale in skupej v Warehouse-u nadaljujemo in crkavamo od smeha, ko nam Ben (v warehouse-u legalno goji travo in mastno sluzi) kaze svoje nage slike s preteklosti, ko je delal kot stripper za legendarne Chippendalese.
Spet se zbasemo v limuzino. Ideja kolektiva, da bi jaz vozu dalje, mi ni vsec zato za volan prime Ben...
Pristanemo v najjacem baru Radio Room z live rockabilly muziko. Runda, dve in ze pristanemo na nekem privat afterpartiju od koder se kmalu odbalinamo proti domu. Na poti se napad na fastfud ostarijo Jack in the Box, z zepa potegnem fotoaparat s pocenim displejem, Anya pa s torbe "najdeno" vreco s KISS majco in kapo - nepozabno in neponovljivo!
(se nadaljuje...)
Sturling, lastnik, legenda fura soncne spegle cca 22 ur na dan. Pivov med voznjo ne zmanjka, pankrok zbijanja tud ne, smeha skos. Odpeljemo se do nekega skladisca, kjer se na veliko pripravlja na show (sam si predstavljaj situacijo...)
Zakon, vsi smo dobl zastojn karte! Koncert je 2 ulici stran. Brez problema pridemo vsi notr. Ocitno smo zamudili pozno popoldansko matinejo po imenu Buckcherry. Narocijo se pive pa za zaveso eksplozija. KISS! Prvi pogled, adijo pamet. Cca 40.000 ljudi, pofarbani obrazi, nasmeh, Joshu se bolj dogaja ko men...
In, evo ti razsvetljenje. Se preden uspem prtegnit prvo sliko, nama varnostnik z baterijo svet v glavo. "Fanta, vajine karte so ponarjene" Pregovarjanje s sekjuritiji, ki so do naju, kriminalcev, kapljal ko dezne kaple (uzun je rosilo - prvi dez odkar sem na turneji) in laganje, da sva karte dobila v nagradni igri na lokalni radijski postaji, ni delovalo in tako pristaneva brez kart na cesti, medtem, ko kiss trgajo svoj prvi komad. Pa zdej? Nacejanje v bliznjem baru Red Lobster. Po 2 rundah je bil pogum spet mocnejsi in treba spet probat v dvorano... Ni se za zajebavat s tem... fuck it, lets go.
Na drugem vhodu probava sreco it nazaj notr, ces da sva sla samo na cik. Prijazna crna varnostnica (ime Jackie) naju na prijazen nacin poslje v kurac.
Tretji vhod... z dvorane odhaja ze kar nekej folka, pretezno druzine z otroci s porisanimi ksihtki. Josh prasa mimoidocega fotra z 10 letnim sinckom, ce mu da lah karto. Prijazn fotr nama izroci svojo karto, medtem, ko sine hoce zanjo denar. Fak... no evo, pa sva spet zastojn v dvorani, kjer se ujamejo zadnje sekunde komada Lick it Up in finalno raztegnjeno verzijo himne Detroit Rock City, kjer je singer/kitarist Paul Stanley preletel pol dvorane. Fuck Yeah!!
Po spilu srecava Susie (se ena izmed nas) - najbolj utrgana bejba z najvecjimi joski, najbol creepy image-om, skos za zur, medtem, ko ji doma 4 letni sine drka po kompjuterju. Skupej stopimo do random avta fehtat cigarete, v avtu pa prej omenjena sekjuriti chick Jackie, ki se naju je spomnila in nam vsem ponudila cike. Kmalu najdemo se ostale in skupej v Warehouse-u nadaljujemo in crkavamo od smeha, ko nam Ben (v warehouse-u legalno goji travo in mastno sluzi) kaze svoje nage slike s preteklosti, ko je delal kot stripper za legendarne Chippendalese.
Spet se zbasemo v limuzino. Ideja kolektiva, da bi jaz vozu dalje, mi ni vsec zato za volan prime Ben...
Pristanemo v najjacem baru Radio Room z live rockabilly muziko. Runda, dve in ze pristanemo na nekem privat afterpartiju od koder se kmalu odbalinamo proti domu. Na poti se napad na fastfud ostarijo Jack in the Box, z zepa potegnem fotoaparat s pocenim displejem, Anya pa s torbe "najdeno" vreco s KISS majco in kapo - nepozabno in neponovljivo!
(se nadaljuje...)
Thursday, November 26, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (23. del)
Tokrat je bilo na thanksgiving day cez dan na sporedu skejtanje - sole so zaprte, sepravi sledi plezanje cez ograje, furanje betonskih benkov, hipov, klopc in ledgev. Preverimo skejtpark v Clairmontu, kjer zivi Mike. Kaj pa ta fora, da je treba tudi v skejtpark plezat? "Its closed, you have to pay to skate, skaters are only allowed there between 2 and 4pm, we have no pads and shit,..." Uredu, pa pejmo plezat. Park folku ni vsec (what the hell?!) pa ceprav ima objekte posebi za bajkerje, skejterje, objekte za otroke, betonski pool, lesen bowl, vert rampo, neomejeno stevilo miniramp, rejlov in eurogepov, skratka to, kar nasa prestolnica ne bo imela nikoli (glej video!).
Poskejtamo se en znan ditch (John Rattray v Osirisovem Feed the Need vrze front shove-it blunt to fakie), ustavili pa smo se na rejlu, na katerega je nekoc ze padlo par bolnic (poleg Jamesa Brockmana (frontside boardslide) in Garretta Hilla (melon cez) Jamie Thomas v Misled Youth videu vrze na ta rejl frontside 5-0, s prstom pokaze, da stvar ni bila sfurana na clean in ga sfura se 1x) - to pa je sick!
Doma, v hostlu, nas caka thanksgiving vecerja, 40 kul folka, hrane neomejeno, cakalo pa je se eno presenecenje, katerega se je v bistvu caalo od pondelka - karte za koncert predskupine Buckcherry in legendarnih KISS - zastojn!
(se nadaljuje...)
Poskejtamo se en znan ditch (John Rattray v Osirisovem Feed the Need vrze front shove-it blunt to fakie), ustavili pa smo se na rejlu, na katerega je nekoc ze padlo par bolnic (poleg Jamesa Brockmana (frontside boardslide) in Garretta Hilla (melon cez) Jamie Thomas v Misled Youth videu vrze na ta rejl frontside 5-0, s prstom pokaze, da stvar ni bila sfurana na clean in ga sfura se 1x) - to pa je sick!
Doma, v hostlu, nas caka thanksgiving vecerja, 40 kul folka, hrane neomejeno, cakalo pa je se eno presenecenje, katerega se je v bistvu caalo od pondelka - karte za koncert predskupine Buckcherry in legendarnih KISS - zastojn!
(se nadaljuje...)
SAN DIEGO tour 2009 (22. del)
Pa nama je le ratalo se odbalinat do "pibija" (Pacific Beach). Najlepsi okolis in najboljsi folk - surfarija, skejtarija, fensarija in valda klosarija - ni da ni.
Chris iz bivse ljubljanske ska/punkrock zamuja na meeting, zato se nama z Anyo zajtrk ob 1.30 popoldne ne izogne (Taco Bell rules!), picer piva tudi ne, par iger biljarda pa prav tako ne.
Koncno Chris. Jaz listke z zepa, Anya kamero v roke. Zakon, smeha, akcije, zur. Spet dobiva prevoz direkt do doma, zvecer pa barska scena - tokrat v bliznjem baru Chee Chee, kjer se ga zazura z ljudmi pretezno s hostla in se s tem nekak pribliza danasnjemu veceru, ki je za ameriski narod bolj pomemben od ostalih praznikov - to je thanksgiving.
(se nadaljuje...)
Chris iz bivse ljubljanske ska/punkrock zamuja na meeting, zato se nama z Anyo zajtrk ob 1.30 popoldne ne izogne (Taco Bell rules!), picer piva tudi ne, par iger biljarda pa prav tako ne.
Koncno Chris. Jaz listke z zepa, Anya kamero v roke. Zakon, smeha, akcije, zur. Spet dobiva prevoz direkt do doma, zvecer pa barska scena - tokrat v bliznjem baru Chee Chee, kjer se ga zazura z ljudmi pretezno s hostla in se s tem nekak pribliza danasnjemu veceru, ki je za ameriski narod bolj pomemben od ostalih praznikov - to je thanksgiving.
(se nadaljuje...)
Tuesday, November 24, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (21. del)
Kar se je za danes planiralo, se ni izvedlo. Snemanje v Pacific Beachu (San Diego) za oddajo Strajk (http:///www.souvizija.si/oddaje/strajk - Provokacija) se tako prestavlja na jutri, dan pa je bil vseeno zanimiv. Slika pod tekstom pove kar dost...
SAN DIEGO tour 2009 (20. del)
"Se dans sploh gre kam? Lahk bi se slo zvecer na eno pivo", sva drug drugmu predlagala v 40. stuku hotela Hyatt, kamor te lift s pritlicja pripelje v 4 sekundah. Razgled? Najjaci!
Telefonski klic, ideja, koncert, prevoz - Mike naju poklice, picimo v Hillcrest (del mesta) v bar Ruby Room, njegovi frendi majo koncert. Doma pozabim passport in vecer se lahk zacne. Mike: "Damn, you are not the only one who forgot it...". Nekako mi rata prit noter s slovensko osebno izkaznico, Mike pa se odloci, da bo kr uzunej ostal (job zjutri pa take fore).
Takoj ob vstopu dobiva z Anyo od prijazne decve free drink. Jasno, spet neka premocna zganica. Treba s pivom poplaknit. Folka notri polno, slikarji, umetniki, pjanci, vse zivo. Prvi bend Hey! Ho! Lets Go! je super za poslusat, igrajo samo komade legendarnih Ramones in so slabi za pogledat. Peter in Mike Smolik naju povabita k svoji familiji za thanksgiving.
Sank je spet oblegan, drug bend pa so najvecji bolniki kar sem jih videl v lajfu - PB Dumpsters. Folk nori 100 na uro, piksne piva letijo povsod (gor in dol z odra in na oder), maske na facah, stage diving z odra na ploh na maksimalno polita tla, I Turned Into A Martian (Misfits), I Dont Wanna Hear It (Minor Threat), padanje clanov benda z odra dol na hrbet... cela pizdarja!
Ker pa je tema pred ocmi in zelodec jamra, je treba zret. Zgubim Anyo, spoznam tipa Jonathana in pristaneva v mehiski fastfood ostariji nekje zraven kluba. Ker nisem vedel v kterem delu San Diega sploh sem, mi tip rece "this is a gay area". In res... freak show! Koji tipi... image, ko pokojni Freddy Mercury, operirane grimase, da bi se Salome rekel WOW, skratka bed!
Po hitrem postopku pozrem, najdem Anyo, ta najde prevoz domov (to je bil sele freak show v kombiju!), hop do hostla, lahko noc in dobro jutro macek.
(se nadaljuje...)
Telefonski klic, ideja, koncert, prevoz - Mike naju poklice, picimo v Hillcrest (del mesta) v bar Ruby Room, njegovi frendi majo koncert. Doma pozabim passport in vecer se lahk zacne. Mike: "Damn, you are not the only one who forgot it...". Nekako mi rata prit noter s slovensko osebno izkaznico, Mike pa se odloci, da bo kr uzunej ostal (job zjutri pa take fore).
Takoj ob vstopu dobiva z Anyo od prijazne decve free drink. Jasno, spet neka premocna zganica. Treba s pivom poplaknit. Folka notri polno, slikarji, umetniki, pjanci, vse zivo. Prvi bend Hey! Ho! Lets Go! je super za poslusat, igrajo samo komade legendarnih Ramones in so slabi za pogledat. Peter in Mike Smolik naju povabita k svoji familiji za thanksgiving.
Sank je spet oblegan, drug bend pa so najvecji bolniki kar sem jih videl v lajfu - PB Dumpsters. Folk nori 100 na uro, piksne piva letijo povsod (gor in dol z odra in na oder), maske na facah, stage diving z odra na ploh na maksimalno polita tla, I Turned Into A Martian (Misfits), I Dont Wanna Hear It (Minor Threat), padanje clanov benda z odra dol na hrbet... cela pizdarja!
Ker pa je tema pred ocmi in zelodec jamra, je treba zret. Zgubim Anyo, spoznam tipa Jonathana in pristaneva v mehiski fastfood ostariji nekje zraven kluba. Ker nisem vedel v kterem delu San Diega sploh sem, mi tip rece "this is a gay area". In res... freak show! Koji tipi... image, ko pokojni Freddy Mercury, operirane grimase, da bi se Salome rekel WOW, skratka bed!
Po hitrem postopku pozrem, najdem Anyo, ta najde prevoz domov (to je bil sele freak show v kombiju!), hop do hostla, lahko noc in dobro jutro macek.
(se nadaljuje...)
Monday, November 23, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (19. del)
Nov dan, nov teden, nova lokacija - ja, 10 dni bivanja v hisi je mimo.
Spet se je napadel top hostel v centru San Diega Lucky D*s (ki je itak od tele bajte oddaljen dober kilometer) in spet je gazda hostla Michelle izjavila "You guys can stay here for free". Ja, dej no... a lah se kej zraven, prosm?! "You have a private room, upstairs, got TV and fridge inside".
Brez besed!
Prijaznost Americanov in Americank, katere sem uspel spoznat, je res na visku, se soferji na avtobusih te ob vstopu pozdravijo, invalidu omogocijo poseben prostor, navadnega smrtnika pocakajo, da se le-ta udobno namest in sele na to stopijo na gas, ob izstopu pa se ti se zahvali, da si se peljal z njim. V trgovinah z zivili te skorajda prosijo, da vzames brezplacno kartico, ki ti ob vsakem (tudi prvem) nakupu omogoci popust - brez dvoma lastnosti, po katerih bi se lahko zgledovala marsikatera (prijazna) oseba v rodni domovini...
(se nadaljuje...)
Spet se je napadel top hostel v centru San Diega Lucky D*s (ki je itak od tele bajte oddaljen dober kilometer) in spet je gazda hostla Michelle izjavila "You guys can stay here for free". Ja, dej no... a lah se kej zraven, prosm?! "You have a private room, upstairs, got TV and fridge inside".
Brez besed!
Prijaznost Americanov in Americank, katere sem uspel spoznat, je res na visku, se soferji na avtobusih te ob vstopu pozdravijo, invalidu omogocijo poseben prostor, navadnega smrtnika pocakajo, da se le-ta udobno namest in sele na to stopijo na gas, ob izstopu pa se ti se zahvali, da si se peljal z njim. V trgovinah z zivili te skorajda prosijo, da vzames brezplacno kartico, ki ti ob vsakem (tudi prvem) nakupu omogoci popust - brez dvoma lastnosti, po katerih bi se lahko zgledovala marsikatera (prijazna) oseba v rodni domovini...
(se nadaljuje...)
Sunday, November 22, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (18. del)
V petek zvecer se je (spet) zaplavalo v old school vode in odslo v klub Brick by Brick (bus, vlakc, bus, taksi) na koncert legend The Adolescents, ki so potrgal tko ko se spodobi, mosh pit je bil krvav in pre-nasilen.
Pred njimi so dodobra folk ogreli nam manj oz. nepoznane legende z zacetka 80-ih CH3, se pred njimi so svoj repertoar odigrali Negative Trend, prvi pa so na oder stopili domaci P.D.I. (Punkin Drunkin Idiots) z najboljsim performansom, ki ga lahko primerjamo z Dead Kennedys, zajebancijo v stilu The Vandals, Toy Dolls in Guttermouth ter energijo, za katero niti ne najdem nobene primerjave - nujno pocekirat njihove pizdarije na http://www.myspace.com/dpisd.
No, ko ze mislis, da se je vecer koncal, se je prakticno sele dobro zacel. Od sanka sva se z Anyo dodobra "odzejana" spoprijateljila s celo hordo pankrok norcev obeh spolov, ki so naju povabil na after party. Lokacije, na kateri smo bili, niti nevem, vem pa, da je pred bajto stal premicni kvoterpajp, da je bil najin sofer do tja (in ob 9 zjutri za domov) kitarist PDI-jev Josh, poln zgodb in smeha, prav tako kot tudi folk z zura, ki je po celonocnem nazdravljanju in zajebancijah obljubil nepozabni vecer, ki sledi prihodnji petek, 27. novembra letos...
(se nadaljuje...)
Pred njimi so dodobra folk ogreli nam manj oz. nepoznane legende z zacetka 80-ih CH3, se pred njimi so svoj repertoar odigrali Negative Trend, prvi pa so na oder stopili domaci P.D.I. (Punkin Drunkin Idiots) z najboljsim performansom, ki ga lahko primerjamo z Dead Kennedys, zajebancijo v stilu The Vandals, Toy Dolls in Guttermouth ter energijo, za katero niti ne najdem nobene primerjave - nujno pocekirat njihove pizdarije na http://www.myspace.com/dpisd.
No, ko ze mislis, da se je vecer koncal, se je prakticno sele dobro zacel. Od sanka sva se z Anyo dodobra "odzejana" spoprijateljila s celo hordo pankrok norcev obeh spolov, ki so naju povabil na after party. Lokacije, na kateri smo bili, niti nevem, vem pa, da je pred bajto stal premicni kvoterpajp, da je bil najin sofer do tja (in ob 9 zjutri za domov) kitarist PDI-jev Josh, poln zgodb in smeha, prav tako kot tudi folk z zura, ki je po celonocnem nazdravljanju in zajebancijah obljubil nepozabni vecer, ki sledi prihodnji petek, 27. novembra letos...
(se nadaljuje...)
Saturday, November 21, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (17. del)
Par vecerov nazaj sem se v klubu (itak) s poceni pivom, zastojn biljardom, najbolso muziko, projekcijami skejt videov in nekih mentalno bolnih zivalskih porno risank, zadebatiral s Kevinom - tatuator (http://www.gurutattoo.com) in bivsi skejter, ki ve o skejterjih, spotih, zgodovini, grafikah, dosezkih in presezkih. Kot turista in spot searcherja me je poslal pocekirat en "znan" spot, ki je oddaljen par avtobusov/vlakov/pes poti stran od dowtowna. Se mi je ze zdelo za kaksno pizdarijo gre, google maps se je spet izkazal za taprav vir informacij in cilj je bil kmalu dosezen. Spot se nahaja na dvoriscu sredne sole v Point Lomi, gepa pa so se neuspesno (ce gre verjeti youtube-u) lotili le trije heroji - en blejder, Richard King v videu Manual Labor in the one and only Jamie Thomas - govora je o gepu LEAP OF FAITH.
Hitr cez ograjo, par slik prtisnit in zmert visino (opeke) zdej-ne-vec-skejtabilne reci (zaradi na novo zgrajenega dvigala), ki na visini Jamiejevega poizkusa meri tocno 4 metre in pol - no comment...
(se nadaljuje...)
Hitr cez ograjo, par slik prtisnit in zmert visino (opeke) zdej-ne-vec-skejtabilne reci (zaradi na novo zgrajenega dvigala), ki na visini Jamiejevega poizkusa meri tocno 4 metre in pol - no comment...
(se nadaljuje...)
SAN DIEGO tour 2009 (16. del)
Ce ze ne vsak dan pa skorej sigurno vsak dan okrog vikenda prihaja do dileme, kam it zvecer. Pa ne zato, ker bi bil sit tiste ene oziroma dveh lokacij, kot se to ponavadi dogaja doma, ampak zato, ker ti mesto in druzba ponujata nesteto moznosti. Ista finta se je zgodila ta petek, ko so se ponudile vsaj 3 opcije (dva rojstna dneva na razlicnih prizoriscih ter predrag koncert Snoop Dogga na sosednji ulici). Je financno stanje za kolektiv se kar v kurcu in je padla kocka - Bartovo rojstnodnevno popivanje v hostlu (kamor se kmalu z Anyo vracava), z najboljso mozno vecerjo, tradicionalno pivsko igro beer pong, brez pardona najjaco margarito, punk-rock nonstop, Ramones DVD, viskiji v baru na vogalu ter z zmagovalko vecera z nebodigatreba postavo, joskami v rokah in stavkom "100% natural Brazilians"...
(se nadaljuje...)
(se nadaljuje...)
Friday, November 20, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (15. del)
Po obisku BlackBoxa sem pobrskal po webu o ljudeh, ki sem jih uspel spoznat med njihovim delom. Izvedel sem par presenetljivih stvari (all photos by Shigeo) :
1) Bill Thompson - tip (na sliki ta lev) je vokalist benda The HeartAches v katerem po bobnih zbija sam Kristian Svitak (ex Black Label, zdaj 1031 Skateboard). Ce ste gledali bonus videopart z Zero videa New Blood v katerem skejta Sheldon Meleshinski, nikakor niste mogli preslisat komada Teenage Hypohondriac. Ako ste ga, skocite na njihov myspace - http://www.myspace.com/theheartaches
2) Sean Allen - ni mi izdal svojega vzdevka. No ja, se kar razumljivo, glede na to, da ga klicejo Gay-Dad. Tistih 5 minut njegovega skejtanja mi je povedalo vse in se vec. Cel kup trikov na krivinah in nollie backside bigspin to backside nosepick na strmem kvoterpajpu - ni problema!
3) Joe z Avstralije - hmm... znan obraz. Itak. Pise se Pease, Avstralec in super skejter, ki v Volcomovem videu "Lets Live" pove najvec o preminulem Shane-u Cross-u, nenazadnje pa si je v taistem videu prisluzil se zadnji part... check it out - http://www.youtube.com/watch?v=h8QUwgakryc
1) Bill Thompson - tip (na sliki ta lev) je vokalist benda The HeartAches v katerem po bobnih zbija sam Kristian Svitak (ex Black Label, zdaj 1031 Skateboard). Ce ste gledali bonus videopart z Zero videa New Blood v katerem skejta Sheldon Meleshinski, nikakor niste mogli preslisat komada Teenage Hypohondriac. Ako ste ga, skocite na njihov myspace - http://www.myspace.com/theheartaches
2) Sean Allen - ni mi izdal svojega vzdevka. No ja, se kar razumljivo, glede na to, da ga klicejo Gay-Dad. Tistih 5 minut njegovega skejtanja mi je povedalo vse in se vec. Cel kup trikov na krivinah in nollie backside bigspin to backside nosepick na strmem kvoterpajpu - ni problema!
3) Joe z Avstralije - hmm... znan obraz. Itak. Pise se Pease, Avstralec in super skejter, ki v Volcomovem videu "Lets Live" pove najvec o preminulem Shane-u Cross-u, nenazadnje pa si je v taistem videu prisluzil se zadnji part... check it out - http://www.youtube.com/watch?v=h8QUwgakryc
Thursday, November 19, 2009
PROVOKACIJA no.1
VIR: www.souvizija.si
Za prvo epizido rubrike Provokacija je Fogy izkoristil njegovo prisotnost v domovini in izzval kultnega slovenskega reperja Dalaja Eegola, nekoc vsem dobro poznanega Ali Ena. Na romanticen jesenski dan sta se soocila v tekmovanju Game of SKATE, kazen za porazenca pa ni bila nic kaj mila. Kaj mislite, kdo je potegnil krajso in kdo koga sprovociral?
http://www.souvizija.si/video/provokacija_dalaj_eegol/?show=f3b07e2a6704b051ce0146463e40f735&playlist=866018da4d53dea78140b0f5288c4341
Za prvo epizido rubrike Provokacija je Fogy izkoristil njegovo prisotnost v domovini in izzval kultnega slovenskega reperja Dalaja Eegola, nekoc vsem dobro poznanega Ali Ena. Na romanticen jesenski dan sta se soocila v tekmovanju Game of SKATE, kazen za porazenca pa ni bila nic kaj mila. Kaj mislite, kdo je potegnil krajso in kdo koga sprovociral?
http://www.souvizija.si/video/provokacija_dalaj_eegol/?show=f3b07e2a6704b051ce0146463e40f735&playlist=866018da4d53dea78140b0f5288c4341
Wednesday, November 18, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (13. del)
Marsikdaj pride med simfanjem kaksna pikra na racun skejterjev posameznikov. Jebiga, to je pac zdej IN... da si hejter. Spomnim se leta 98, ko sem Zero video Thrill Of It All gledal vsak dan in se bolj se spomnim tega, kako mi je bil Aaron "Hairball" Harrison najmanj zanimiv, ce ne takrat celo beden...
Vceraj pa sem se ustavil na enem izmed nestetih postajaliscih, pogledal cez cesto in videl nekej kar se mi je zdelo znano - ja, bil je tocno ta spot, ko ga Hairball dropne z ollijem v liniji v prej omenjenem videu (glej pri 1:27 - http://www.youtube.com/watch?v=8UbIgGR3DFI), ce pa ste spremljali novejse videe, recimo TransWorldov First Love, pa taisti zid 2m naprej dropne tudi Omar Salazar (to pa glej pri 4.00 - http://www.youtube.com/watch?v=kftSFc6AimI).
Nemores verjet dokler ne vidis na lastne oci - adijo pamet...
(se nadaljuje...)
Vceraj pa sem se ustavil na enem izmed nestetih postajaliscih, pogledal cez cesto in videl nekej kar se mi je zdelo znano - ja, bil je tocno ta spot, ko ga Hairball dropne z ollijem v liniji v prej omenjenem videu (glej pri 1:27 - http://www.youtube.com/watch?v=8UbIgGR3DFI), ce pa ste spremljali novejse videe, recimo TransWorldov First Love, pa taisti zid 2m naprej dropne tudi Omar Salazar (to pa glej pri 4.00 - http://www.youtube.com/watch?v=kftSFc6AimI).
Nemores verjet dokler ne vidis na lastne oci - adijo pamet...
(se nadaljuje...)
Tuesday, November 17, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (12. del)
Nov dan, novi podvigi...
Kot zaposlena oseba v podjetju Obsession in kot suporter firm Zero, Mystery, Fallen in $lave, ki nastajajo pod skupno streho distribucije BlackBox, sem dobil to priloznost, da si ogledam njihovo poslopje. Do meetinga je bil potreben le Emilov (Obsession) e-mail... kao!
Potreben je bil avtobus od trenutnega doma do zelezniske postaje pa mestni vlak (trolley) in vlak (coaster), par trmastih glav (Anyina in moja), se mal pesadije mimo dezele kac in se na en avtobus pa se 1x pes in nasveti googlemapa in njegovih izracunov potrebne poti 2 ur in 25 minut v eno smer so se raztegnili na 1/4 dneva (6 ur, jebote) - welcome to BLACK BOX distribution.
Zaposlena Bill in Sean (tam dela cca 60 ljudi) nama prijazno razkazeta sedez podjetja, pisarne, pokale in dosezke team rajderjev, kuhinjo, chilling room, game room z biljardi, pingpong mizami in rocnim fuzbalom, skladisca, mega parkirisce, kjer je malo morje skejt objektov in jasno znameniti indoor skatepark, v katerem skejtam popolnoma sam (Bill je prisel 2x dropnit).
Ja, do uspeha in uresnicitve zelja ocitno ni potrebno tako veliko - zagnanost, dobra beseda in sodelovanje, tapravi kontakti, mal financ in zlica vegete - Emil, Bill and Sean, thanks-a-lot!
(se nadaljuje...)
Kot zaposlena oseba v podjetju Obsession in kot suporter firm Zero, Mystery, Fallen in $lave, ki nastajajo pod skupno streho distribucije BlackBox, sem dobil to priloznost, da si ogledam njihovo poslopje. Do meetinga je bil potreben le Emilov (Obsession) e-mail... kao!
Potreben je bil avtobus od trenutnega doma do zelezniske postaje pa mestni vlak (trolley) in vlak (coaster), par trmastih glav (Anyina in moja), se mal pesadije mimo dezele kac in se na en avtobus pa se 1x pes in nasveti googlemapa in njegovih izracunov potrebne poti 2 ur in 25 minut v eno smer so se raztegnili na 1/4 dneva (6 ur, jebote) - welcome to BLACK BOX distribution.
Zaposlena Bill in Sean (tam dela cca 60 ljudi) nama prijazno razkazeta sedez podjetja, pisarne, pokale in dosezke team rajderjev, kuhinjo, chilling room, game room z biljardi, pingpong mizami in rocnim fuzbalom, skladisca, mega parkirisce, kjer je malo morje skejt objektov in jasno znameniti indoor skatepark, v katerem skejtam popolnoma sam (Bill je prisel 2x dropnit).
Ja, do uspeha in uresnicitve zelja ocitno ni potrebno tako veliko - zagnanost, dobra beseda in sodelovanje, tapravi kontakti, mal financ in zlica vegete - Emil, Bill and Sean, thanks-a-lot!
(se nadaljuje...)
Sunday, November 15, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (11. del)
Prav vsaka sola ti definitivno v San Diegu kot skejterju ponuja nesteto kombinacij - so rejli, benki, ledgi, klopce, piknik tejbli - zveni popolno, dokler ne izves dejstva, da je treba vsak vstop na njeno dvorisce preplezat, da obisk taplavih kurcev ni redkost, da se kazni ne izognes... jebiga, pejmo probat. Sem ze prej omenil svoj podrt glezenj, kteremu se rentgen ob prihodu v domaco dezelo ne izogne, ob tem pa pac ne morem mimo zgodbe ki se je zgodila prav danes, na to lepo "solsko" nedeljo - ob ogrevanju in parih debatah v znamenitem megalomanskem betonskem DIY parku na Washington streetu, z Mike-om naletiva na Adama - 32 letni regijas, hipi, poln debat in zgodb iz svojega zivljenja, ki je drugacno od nasih - leta 1998 je izgubil celo levo nogo in desen glezenj. Ob treznem skakanju ga je veter ob hitrosti vlaka posrkal na tire in bum... Groza! Okej... razsraufava vozicek, tip se odvlece v avto in ga odpeljeva do njegovega doma. Pove nama, da je njegova zelja nekoc furat vozicek v prej omenjenem skejt parku, sam pa tocno vem, da se bom neglede na danasen uspesen in utrujajoc skejt sesen in na neizogibnega jutranjega macka zbudil brez bolecin v nogah - Adam, this one goes out to you...
(se nadaljuje...)
(se nadaljuje...)
SAN DIEGO tour 2009 (9. del)
Lokalni skejterji oziroma skejterji, ki zivijo v ameriskih (vele)mestih, natancno vejo kaksna je situacija. Stvar je na ulicah prakticno prepovedana, spoti pa so polni taksnih in drugacnih oblik skatestoperjev. Cez teden se smetana zadrzuje v skejtparkih, za vikende se po vecini skejta dvorisca/parkirisca srednih sol in kolidzev, tisti ta malo jaci pa s pomocjo uporable google maps oziroma google earth iscejo zapuscene bazene in ditche, jaz, turist pa t.i. famous spote...
Saturday, November 14, 2009
SAN DIEGO tour 2009 (8. del)
Vsako stvar si ob priliki zabelezim, v slovenscini itak. Z Anyo komunicirava v slovenskem jeziku samo takrat, kadar ni drugih znancev naokoli. Visimo z Anthony-jem in Bouchie-jem (se en hardkoras, skejter, pjanc,...) No ja, sem pa tja kaksna beseda ze pade v slovenscini in v takem primeru padejo debate kot naprimer ta:
A: "Cmon man, teach me something in your language..."
B: "Ok, say AS NEUMN MAL?"
A: "Mmmmm..... snowmobile?"
Smeha vedno in povsod s temi tipi. Od prekomernega popivanja pirov do preglasne thrash, doom, old school punk in crust muzike (pazi ime tega benda - Crustina Aguilera), nocnega igranja 4 v vrsto pa do home made tetoviranja in skejtanja v stanovanju - ob 3.30 zjutri...
SAN DIEGO tour 2009 (7. del)
Ko sem prej ze omenil koncertno ponudbo, se je slo brez pardona pogledat ene izmed mojih top bendov ever - SUICIDAL TENDENCIES! Fotoaparata ne smes met sabo (je pa fotk na mobitelu, heh), zato slik tokrat ne bo.
Medtem, ko na 24ur.com prebiram o Humarjevem ponesrecenem podvigu (RIP) in ponesreceni tekmi slovenske fuzbal reprezentance proti Rusom, sem poln pozitivnih vtisov s koncerta. Suicidli ga ruzijo po sceni ze vec kot 25 let. Setlista je ubijalska (ista je kot ta - http://www.setlist.fm/setlist/suicidal-tendencies/2009/tuska-festival-helsinki-finland-3d66d03.html), predskupini sta hudi (Good Guys in Black ter lokalni heroji Sprung Monkey), circle pit se sploh ne ustavi, old school forever, med norjenjem na zadnji komad Pledge Your Allegiance pa se na zeljo celotnega benda znajde cca 200 folka na odru - including me...
(se nadaljuje...)
Medtem, ko na 24ur.com prebiram o Humarjevem ponesrecenem podvigu (RIP) in ponesreceni tekmi slovenske fuzbal reprezentance proti Rusom, sem poln pozitivnih vtisov s koncerta. Suicidli ga ruzijo po sceni ze vec kot 25 let. Setlista je ubijalska (ista je kot ta - http://www.setlist.fm/setlist/suicidal-tendencies/2009/tuska-festival-helsinki-finland-3d66d03.html), predskupini sta hudi (Good Guys in Black ter lokalni heroji Sprung Monkey), circle pit se sploh ne ustavi, old school forever, med norjenjem na zadnji komad Pledge Your Allegiance pa se na zeljo celotnega benda znajde cca 200 folka na odru - including me...
(se nadaljuje...)
SAN DIEGO tour 2009 (6. del)
Prehranjujemo se po vecini z burritosi, tacosi, priloznostnimi prigrizki iz mehiskih kuhinj, nujno tuna/kisla smetana/sir/makaroni oziroma kar pac pride. Po TV-ju se dneve in noci utruja z novicami (streljanje po solah, kriminal po ulicah, etc...), bebavimi talk showi in fast food reklamami, katerim takticno sledijo Top Shop nategancije, ki pomagajo hujsat.
Cene prakticno vseh prodajnih artiklov (tehnika, cunje!) so res nizke, dolar je proti evru trenutno klosar, cene pa nimajo vkljucenega davka, ki po mojem izracunu znasa cca 8,7% (bravo Slovenija za 20% in hvala).
Narod uziva ob pitju light pivov (1% manj alkohola od ostalih pa ful manj kalorij tudi), ob nedeljah pa so vsi kafici ze od jutra polni lacnih in zejnih fanatikov ameriskega fuzbala - ja, na ta dan so vsepovsod tekme in TVji (HD) plazme gorijo 100 na uro. V vsakem baru ponujajo hrano in v vsakem si dobrodosel ne glede na tvojo frizuro, obleko in obuvalo, le da si star 21+ let. Identifikacija za tujce z osebno izkaznico ne velja - passport only.
Na Pacific Beachu se za moj rojstni dan obdela malo morje kaficev, pridruzi se nam Chris, bivsi singer ljubljanske ska-punk grupe Tha Flow. V enem izmed barov se poplesava naokrog s 5 let staro kaco (boa python) za vratom. Anya se cist zaljubi v kaco (ime ji je Sid), njen lastnik pa v Anyo.
Zuri se tu zacnejo precej zgodej (jebemti happy hours) in konca ze ob 1 ponoc oziroma kdaj pa kdaj se podaljsa lahko na 1.30 - jebiga, taka so pravila. Ista fora velja tudi v LA-ju, kjer sem opazil se eno zanimivo rec - bolj pogosto opazis zaskejtstopan ledge oziroma prometni znak, ki skejtanje na ulici prepoveduje, kot pa cloveka s cikom v roki...
(se nadaljuje...)
Cene prakticno vseh prodajnih artiklov (tehnika, cunje!) so res nizke, dolar je proti evru trenutno klosar, cene pa nimajo vkljucenega davka, ki po mojem izracunu znasa cca 8,7% (bravo Slovenija za 20% in hvala).
Narod uziva ob pitju light pivov (1% manj alkohola od ostalih pa ful manj kalorij tudi), ob nedeljah pa so vsi kafici ze od jutra polni lacnih in zejnih fanatikov ameriskega fuzbala - ja, na ta dan so vsepovsod tekme in TVji (HD) plazme gorijo 100 na uro. V vsakem baru ponujajo hrano in v vsakem si dobrodosel ne glede na tvojo frizuro, obleko in obuvalo, le da si star 21+ let. Identifikacija za tujce z osebno izkaznico ne velja - passport only.
Na Pacific Beachu se za moj rojstni dan obdela malo morje kaficev, pridruzi se nam Chris, bivsi singer ljubljanske ska-punk grupe Tha Flow. V enem izmed barov se poplesava naokrog s 5 let staro kaco (boa python) za vratom. Anya se cist zaljubi v kaco (ime ji je Sid), njen lastnik pa v Anyo.
Zuri se tu zacnejo precej zgodej (jebemti happy hours) in konca ze ob 1 ponoc oziroma kdaj pa kdaj se podaljsa lahko na 1.30 - jebiga, taka so pravila. Ista fora velja tudi v LA-ju, kjer sem opazil se eno zanimivo rec - bolj pogosto opazis zaskejtstopan ledge oziroma prometni znak, ki skejtanje na ulici prepoveduje, kot pa cloveka s cikom v roki...
(se nadaljuje...)
SAN DIEGO tour 2009 (5. del)
Med turnejo ugotavljam, da so delavske hlace (chino) Dickies izredno popularne (stajlis in poceni), med obuvali prevladujejo Vans suhi, v muziki pa cela Kalifornija tripa na Sublime, ki koncertirajo v Hermosa Beachu (LA)prav na ta vecer, ko naju caka let za London...
Koncertov v San Diegu ne manjka. V novembru v "bliznji" okolici (beri radij 300km naokrog) nastopajo Suicidal Tendencies, Insane Clown Posse, Raekwon, Snoop Dogg, The Adolescents, KISS, Gwar,... tale live napovednik pa sem ujel pred vhodom v koncertni klub House Of Blues, do katerega se gre gladko lahko pes.
Ja, tezko je bit povsod, denarnica je z dneva v dan bolj ozeta, ampak par spilov se ne bo izognilo.
V ceskem baru Kabal se med 10 minutnim kruljenjem grindkorasev iz Tijuane (tolk je namrec dolg njihov repertoar, imena benda pa s flajerja neznam prebrat) po levem TV-ju gleda Seinfelda, po desnem pa risanko King of the Hill.
Americani ne vejo kaj/kje je Slovenija, kar ni nobena novost. Za njih smo Slovaki, Rusi, Skandinavci, Brazilci, zmagovalna pa je debata iz bliznjega marketa:
A: "Hey, where are you from?"
B: "Im from Slovenia, Europe"
A: "Oh nice, I might go there for my honeymoon soon!"
B: "Really?!"
A: "Yeah, I always loved Transylvania..."
(se nadaljuje...)
Koncertov v San Diegu ne manjka. V novembru v "bliznji" okolici (beri radij 300km naokrog) nastopajo Suicidal Tendencies, Insane Clown Posse, Raekwon, Snoop Dogg, The Adolescents, KISS, Gwar,... tale live napovednik pa sem ujel pred vhodom v koncertni klub House Of Blues, do katerega se gre gladko lahko pes.
Ja, tezko je bit povsod, denarnica je z dneva v dan bolj ozeta, ampak par spilov se ne bo izognilo.
V ceskem baru Kabal se med 10 minutnim kruljenjem grindkorasev iz Tijuane (tolk je namrec dolg njihov repertoar, imena benda pa s flajerja neznam prebrat) po levem TV-ju gleda Seinfelda, po desnem pa risanko King of the Hill.
Americani ne vejo kaj/kje je Slovenija, kar ni nobena novost. Za njih smo Slovaki, Rusi, Skandinavci, Brazilci, zmagovalna pa je debata iz bliznjega marketa:
A: "Hey, where are you from?"
B: "Im from Slovenia, Europe"
A: "Oh nice, I might go there for my honeymoon soon!"
B: "Really?!"
A: "Yeah, I always loved Transylvania..."
(se nadaljuje...)
SAN DIEGO tour 2009 (4. del)
En vecer pristanemo v baru The Tower. "Mike, where is that bar anyways?" "Its in the ghetto." Vibe je ze v avtu slab, bar pa res lezi v grdi soseski, ki je trenutno ena izmed najbolj nevarnih sosesk San Diega sploh. V baru se naroci pivo in opazuje morebitne slabice. Prijazna kelnarca nama pove naj plehnatih odpiral od piksen nikar ne mecemo stran, saj jih zbirajo in dajejo otrokom, katere le-ti prodajo oziroma zamejajo za solske potrebscine... res slaba soseska, ja. Ampak tabla pred vhodom v bar ga pa seka.
Tako v Los Angelesu kot tudi v San Diegu so ljudje neverjetno prijazni, komunikativni in hvalezni za vsako najmanjso malenkost. Navdusen sem tudi nad pisoarji, ki se nahajajo par centimetrov visje od gleznja. Peter Smolik se v kaficu (tja smo sli zaradi premiere nekega DIY hardcore skate videa, kjer se 40 minut fura samo bazene) izkaze za res kul cloveka.
Nikakor ne morem mimo svetovne premiere Creature Skateboards videa Hesh Law, ki je bil prvic v zgodovini skateboard predstavitev prikazan v drive-in kinu. Tam pa res vidis vsega hudica moznega... Noro! Znanih imen ne manjka (Jamie Palmore, Brandon Turner, Peter Smolik, Darren Navarette, Slash, David Gravette, Truman Hooker in malo morje drugih) - zakon, ni kej.
Na Pacific Beachu (cca 1 uro in pol z busom in vlakom od downtowna) se na kolesu mimo pelje Shecklerjev fotr, zvecer pa v mestu mimo kafica, kjer nalivamo 10+% pivo, koraka Brian Wenning. V bliznjem baru umiramo (Anya, Lindsey in jaz) od smeha, ko na karaokah random pijanc prepeva legendarno pesem "Tequila", ki ima kot vsi veste res zahtevno besedilo, med tezenjem nekega tretjega random pijanca v sosednjem baru (Fred*s) pa poskrbimo za njegovo aretacijo...
(se nadaljuje...)
Tako v Los Angelesu kot tudi v San Diegu so ljudje neverjetno prijazni, komunikativni in hvalezni za vsako najmanjso malenkost. Navdusen sem tudi nad pisoarji, ki se nahajajo par centimetrov visje od gleznja. Peter Smolik se v kaficu (tja smo sli zaradi premiere nekega DIY hardcore skate videa, kjer se 40 minut fura samo bazene) izkaze za res kul cloveka.
Nikakor ne morem mimo svetovne premiere Creature Skateboards videa Hesh Law, ki je bil prvic v zgodovini skateboard predstavitev prikazan v drive-in kinu. Tam pa res vidis vsega hudica moznega... Noro! Znanih imen ne manjka (Jamie Palmore, Brandon Turner, Peter Smolik, Darren Navarette, Slash, David Gravette, Truman Hooker in malo morje drugih) - zakon, ni kej.
Na Pacific Beachu (cca 1 uro in pol z busom in vlakom od downtowna) se na kolesu mimo pelje Shecklerjev fotr, zvecer pa v mestu mimo kafica, kjer nalivamo 10+% pivo, koraka Brian Wenning. V bliznjem baru umiramo (Anya, Lindsey in jaz) od smeha, ko na karaokah random pijanc prepeva legendarno pesem "Tequila", ki ima kot vsi veste res zahtevno besedilo, med tezenjem nekega tretjega random pijanca v sosednjem baru (Fred*s) pa poskrbimo za njegovo aretacijo...
(se nadaljuje...)
Subscribe to:
Posts (Atom)