No, pa smo se ponovno vrnili na tolminska
tla, ki so tokrat, takoj po metalski čagi gostila še pankersko obarvan festival
Punk Rock Holiday 1.2, ki je trajal vse od srede, 15. avgusta pa do 18. avgusta
taistega leta 2012. 4 dni norije v lepem vremenu (no, vmes je en dan celo
ratalo oblakom na zemljo poslat parminutno pršenje), malo morje tako domačih
kot tudi tujih glasbenih zvezd, odlična ponudba hrane, pijače in stojnic z
ostalimi dobrotami v obliki tekstilja so več kot zadostni razlogi za najvišjo
možno oceno festivalu, ki je gostil okvirno 2000 ljudi.
In kaj so posamezni dnevi ponujali?
Če se premaknem kar nazaj, na prvi dan
dogajanja (sreda, 15. 08. 2012), ko je kamp v zgodnjih popoldanskih urah že
začel dobivat svojo obliko in podobo s pomočjo na hitro postavljenih šotorov,
so se na odru pripravljale še finese in to tiste, ki so dale celotnemu
festivalu največji plus, tako s strani glasbenih izvajalcev kot tudi s strani
publike – sprednji del odra se je znižal, peščena tla so dobila mehkejšo plast
nasekanega lubja, ograja, ki je varovala publiko, je bila od odra oddaljena
krepko manj od enega metra in vse je bilo pripravljeno za skakanje z odra, ki
se ni in ni ustavilo tekom celega pankrokfesta. Ta dan je oder ponudil celo
paleto dobrot od punk rocka (domači In-Sane, Boysetsfire, A Wilhelm Scream,
MxPx Allstars ter headlinerji prvega večera Anti-Flag) pa vse do pristnega
njujorškega hardkora s Sick Of It All, kjer pa nikakor nismo mogli mimo
avstralskih hardkorašev Deez Nuts, ki so že sredi dneva napravili celo
euforijo. Kot vsako noč je tudi prvo noč vodila pot po koncertnem dogajanju na
Sotočje Tolminke in Soče, kjer se je po dolgem in širokem oblegal šank s
tekočimi dobrotami, sosednji šank s palačinkami, Monsterjev chilling šotor in
šotorček, kjer jr tandem Dirty Skunks (s pomočjo še štirih dodatnih rok) s
svojim DJ programom na nogah držal tiste tanajbolj vztrajne.
[Deez Nuts]
In če se noč konča na sotočju, se lahko tam dan začne – ob 13.00 je naslednji dan (četrtek, 16. avgust) tam že zabaval program z živo glasbo domačih bendov (Newpunk, Paraziti P.13 in The Morrons), medtem, ko se je na glavnem prizorišču pripravljalo na dnevno-nočni program, ko so na oder drug za drugim kapljali domači bendi (Pigs Parlament, Sellout, Backstage in drugi), za njimi šus po imenu Death By Stereo, ki je presenetil s super izvedeno Slayer klasiko Raining Blood, Off With Their Heads, sledila pa je trojna poslastica s štartom legendarnih Adolescents in 7 Seconds ter Good Riddance, ki so bili glavni bend drugega dneva. Stage dive, stage dive in še enkrat več stage dive! Ura je ena, vse poti peljejo na Sotočje in tam se dan konča…
[Chilling Area]
…in se naslednjega spet začne na taistem
prizorišču in se kmalu premakne proti zgornjem “štuku”. Je dan petek in je
datum 17. avgust in je na sporedu precej manj znanih glasbenih skupin in temu
primerno je tudi število ljudi v neposredni bližini odra. Eni v kampu, spet
drugi ob vodi, tretji pač pri odru, kjer nasmehe na obrazu pričara rock`n`roll
trio Koffin Kats, podobno je bilo s češkimi Pipes and Pints, Duncan Redmonds,
kjer na kitari in vokalu seka legenda The Amazing Mr. Duncan, ki je enim bolj
znan kot gazda zasedbe Snuff in spet drugim kot bobnar Toy Dolls (ki na
festivalu še čakajo na svoje minute), je bojda nekje v bližini zahaljal
lokalnega heroja z imenom Andrej, ki je raztegoval meh tako dolgo, da je prišlo
do skupnega jama in kmalu potem sta se skupaj znašla na odru in odtrgala
Avsenikovo klasiko Na Golici. Kapo dol. Kapo dol tudi štajerskim veseljakom z
irsko-keltskim izgledom in zvokom Happy Ol` Mcweasel, ki so na naših tleh zares
edinstveni. Zaključek je pripadel tujim imenom: Shandon, Nations Afire in
skupini The Locos, ki je projekt vokalista bolj znanih punk anarhistov Ska-P.
Ura je ena, sledili so premiki proti Sotočju na DJ program ali v svoje šotore
oziroma hotele in apartmaje na zaslužen počitek, ki je nujno potreben za zadnji
dan.
Sobota, 18. avgust, dan, ko je v znamenju hardkora
in pravega punk veseljačenja, ki ga je (vsaj očitno) čakala večina. Če
izpustimo koncertno matinejo ob obali pa še par bendov, ki trgajo pred
maloglavo množico pred glavnim odrom (med njimi so domače legende Buldogi pa
hardkorači Brutality Will Prevail ter Naysayer), smo kmalu pri hrvaškem
punkrock udarcu Debeli Precjednik, ki pripravijo lepo podlago za šus, ki je
sledil. Brez dvoma so imeli varnostniki in reševalci prav med/po njihovem
nastopu največ dela. Govora je o bendu Terror, ki imajo na domačih tleh nemalo
število fenov, ki jih spremljajo v vseh bližnjih (in tudi malenkost bolj oddaljenih)
krajih – spoštovanje! Se je po takšni akciji prilegla malenkost bolj “nežna”
glasba, ki so jo sproducirali legendarni The Slackers, ob pol dvanajstih pa se
je množica že dodobra tlačila skupaj, ko so na oder zakorakali Toy Dolls. Po
nastopu na Šklabfestu pred tremi leti so tudi tokrat pričarali nasmehe na
obraz, njihova pozitivna energija je na marsikomu med publiko “pričarala”
kakšno modrico in odrgnino več, kot že v štartu samega reporta, so tudi tokrat
sledili skoki med občinstvo kot po tekočem traku (itak je bilo tako vsak dan po
10 uri zvečer…), ki so pač tisto pravo, ki skupinam na odru še dodatno požene
adrenalin po telesu.
[Terror]
[Terror]
Konec?
Še tazadnjič na sotočje naslonit komolce na
šank, pozdravit ekipo, čestitat vidno utrujenim organizatorjem in ljudem, ki so
tako ali drugače pomagali pri izvedbi sami – še enkrat več kapo dol – 2013 se
bliža!!!
Foto: Gregor Berkopec
