Sobota, 9. oktober nuladeset, budilka zamori ob 4.40 ponoči – rana ura slovenskih fantov grob. No, tokrat pa res ne. Je treba do Brnika pa via Amsterdam na evropsko eS Game of SKATE prvenstvo 2010. Na mini avionu s kapaciteto 52 ljudi že pred postreženo hrano prebiram članek o skejtanju v življenju fotografa Jake Babnika, ki ga je spisal za reklamno revijo letalske družbe Adria airways. Super štart v turnejo, na katero grem popolnoma sam.
Ob 9.20 zjutraj prispem na letališče Schiphol v Amsterdamu, kjer sledi prvo razsvetljenje – my luggage didn’t come. Po skoraj 2 urah lutanja, žrtja živcev in telefonarjenja zaposlenih tam le dobim svojo prtljago (t.j. skejt in orodje). Najdem taprav vlak, ki me odtovori do centralne postaje mesta, kjer prevladujejo bicikli.
Tam po površno prebranih navodilih sledi razsvetljenje no.2 – vkrcat se moram na ferry (ladjico) – itak se vkrcam na napačno. Mi kmalu rata jasno, da to ni to. Hitro popravim napako in se kmalu znajdem v notranjem skejtparku, ki je najboljši pokrit park (KLIK), ki sem ga kadarkoli vozil (sanjaj Slovenija o čem podobnem). Takoj se spoznam z gazdo eventa [Steven Fröhlich], dobim bone za hrano in pijačo, skejtam in brez problema delim skejterje na lokalne nadrkance in na goste s tujine, ki so v parku zaradi istega razloga kot jaz. Med kompetitorji se prikaže sam terminator Sewa Kroetkov, ki v cca 45 minutah ne zajebe niti enega trika. Med samim sešnom se za best trike na flet ledge-u, na ravnem rejlu in na double setu s hubba ledgem in rejlom na dol podeli denarne nagrade (kakšni trik, fak…). Za večerjo res huda lazanja, solata in kruh, kmalu pa najava nas 13-ih tekmovalcev iz skoraj cele Evrope. Sodniki so pijani nizozemski eS rajderji, gledalcev pa cca 40 (koga pa briga balinanje).
Pomerim se v 4. paru z Italijanom [Andrea Colzani], katerega spravim do S-K-A-T, medtem, ko sam vztrajam pri eni sami črki. Sledi popoln preobrat, kjer me nollie heelflip kombinacije izločijo. Andrea se malo kasneje v finalu treh pomeri s švedom [Joakim Johansson] in z nepremagljivim Sewo, ki je lani dominiral v Parizu.
Joakimu s prej izpadlim tekmovalcem iz Irske [Anthony John Rafter] v šali rečeva, da bo spal zunaj, če ne zmaga… in tip res zmaga! Vidno užaljeni Sewa se mora zadovoljiti z 2. mestom in nagrado, ki mu jo je Joakim podaril – finale Game of SKATE v Ameriki, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Popolnoma nesponzorirani (?!) Šved pravi, da ne mara potovanj in da ima Sewa pač več šans tam kot on – kapo dol pred takšnim spoštovanjem.
Počasi se zbašemo v hotel Paganini, tuš, preoblečt in ga srat po centru. Ker si pač noben od nas ni zapomnil imena vseh, smo teamsko ocenjevali kdo od nas je podoben kateremu znanemu skejterju. Tako postanem Erik Ellington, šved je bil Garrett Hill, francoz je že v osnovi bil isti kot Theotis Beasley, med nami so še Cory Kennedy, Shane O`Neill, Enrique Lorenzo, Chany Jeanguenin oziroma Sven Kilchenmann oziroma Jason Dill pa še kdo bi se našel.
Coffee shopi so na vsakem vogalu, trava (in razna hrana z njenimi aditivi), ki je legalna, se kadi in prodaja povsod. Folk je vidno zadet, pijan, vsak se briga zase, kar spominja na Barcelono – popolno!
Sledi (pre)kratko, a udobno spanje in dobro jutro nedelja.
Samopostrežni zajtrk, check-out ob 11. zjutraj, 1 uro kasneje pa z nemškim prvakom [Christoph Radtke] že napadava nedotaknjene ledge, ki drsijo brez uporabe voska in se nahajajo v samem centru mesta, kjer se že čez dan pasejo suhe blondinke ter zadetki vseh barv in oblik. Za finiš turneje škljocnemo par akcijskih, par neumnih in par prijateljskih fotk ter se počasi izgubimo po železniških postajah ter letaliških terminalih.
Kontakti ostajajo (hvala facebook), fotogalerijo so tudi že objavili na eS Europe facebooku (KLIK) ena najboljših izkušenj pa se je že zasidrala nekje globoko v naših notranjostih.
P.S. - v svojem 70. letu starosti je prav včeraj (par ur pred našimi odhodi) prav na Schiphol letališču v Amsterdamu umrl legendarni soul pevec Solomon Burke...
No comments:
Post a Comment