FOTO: The ART of DROWNING

[fotos: iTelefon]

NAGRADNA IGRA?

Any ideas whats on the 1st, 2nd or 3rd picture?


Send your wrong answers... wherever you want to...

FOTO/REPORT: Đipsi tour BERLIN 2011

Je bil čas še za eno Obsešnovo filming turnejo in je bil čas za odhod proti Berlinu v postavi Mark, Timi in jaz na skejtu, Kiki na kameri in volanu ter Fettich na fotoaparatu in na pivu...

[Đipsi Team 2011; foto: iTelefon]

Že v štartu (ponedeljek, 18. julij 2011) je Mark s ¾ preveč prtljage pozabil doma skejt, zapleti pri rentu kombija a nedolgo zatem smo že harali po Dunaju, kjer je bil prvi postanek. Pri iskanju zastonj parkplaca nas zmoti opečnati benk, do kamor se peš odpravimo po območju, kjer je pot za pešce prepovedana. Lahko bi pometali trikov še in še pa smo se osredotočili na iskanje main spota Donauinsel, ki nas ne prepriča. V glavi imamo še par spotov, a ker se točnih lokacij ne ve, se oddričamo do betonskega skejtparka v bližini Bauhausa, ki je več kot odličen. Prijatelj slovenskih spotov Stefan Sperka na hitro pokaže kako se trga po bowlu, obrnemo par trikov, podebatiramo z Mariotom iz Yux! teama in se počasi odpravimo proti Pragi.
Ker smo brez enega samega CD-ja v kombiju, nas zabava muzika iz radia – odlična muzika non-stop!
Končno Praga, ura pa nekje okrog polnoči – dejstvo, da bomo spali v bližini (skoraj) edinega spota, ki nas zanima, pospremi želja po pivu. Pivo je v Pragi poceni, ne? Sledil je trojni nateg – v kafani, kjer se lahko plača z evropsko valuto, nam za 5 tamalih Paulaner hmeljevcev (kurba je dober!) zaračunajo občutno preveč, nateg v menjalnici (20 eurov = kao 340 kron) in nateg v likrstoru, kjer blagajna za 2 piksni piva in 6pack litrskih vod napiše 520 kron (cca 35€ torej) – bolno…
Večerja na parkirplacu @ 2am, spalke pod drevo in jutranji (torek, 19. julij 2011) “hello” na kolesu, ko nas predčasno prebudi nasmejani miličnik na kolesu.

[Stalin Square; foto: iTelefon]

Nikjer odprtega kafiča za jutranji kofi in WC, a kaj kmalu napadamo znameniti Stalin Square, ki je še vedno brez dvoma en izmed top evropskih skejtspotov. Kiki in Fettich, kdaj pa kdaj po domače Fish, mimogrede dobita vzdevke “Strašky in Ribovny”. Pade trik, pade par dobrih fotografij, skoraj pade več kot odlična linija, a žal brez uspeha, v glavi pa je še vedno ciljna destinacija – Berlin. Na poti do tja se ustavimo na enem izmed mnogih nemških jezerih, kjer se dodobra umijemo, v Berlinu pa jo pičimo na nočni spot checking. Digitalna tehnologija vedno pomaga pri tovrstnih podvigih (garmin + par web strani s skejt spoti po Evropi) in tudi tokrat je bila stvar na mestu, da smo si lahko zarisali načrte. Kot se spodobi za cigotour, spet prespimo na travi pod drevesi, 3 metre od skejtabilne joške ter še 3 metre dlje od znamenitega skejtspota/spomenika z vklesanim stavkom “za vašo in našo svobodo”, kjer nam zakajeno bitje par metrov stran do jutra škriplje na violino.

[Fuer Eure und Unsere Freiheit; foto: iTelefon]

Sreda, 20. julij 2011 torej. Zaželimo si skejtanja na znamenitih lesenih klopcah z železnimi profili na Varšavski cesti, kjer se hitro usedem, Mark si zastavlja cilje, Timi pa probava s super tehnično linijo – itak bi jo mel, če se ne bi na tistih stotih kvadratnih metrih nabutalo celo mravljišče skejterjev, ki so vozili dobesedno drug čez drugega.

[Warschauer Strasse; foto: iTelefon]

Spotov v Berlinu je kot kapelj v morju. Hitro se odpravimo do naslednjega spota (betonski valovi), kjer smo uspešni. Fotke, klipi, finofajn! Za vogalom stoji lep betonski park, a nas vleče prečekirat nek drug betonski park s tistim noro norim snake runom, kjer se (končno) komplet ekipa dodobra prešvica. In kaj sledi? Kafič + prečekirat vremensko napoved ter šok – napoved je za vse dneve naprej katastrofalna. Telefonska povezava z znanko, ki nam že pred štartom obljubi brezplačno stanovanje, ne dela tako kot bi mogla in ekipno pristanemo v predragem hostlu. Odbluzimo proti mestu, debatiramo o vsem in še čem, sestavljamo načrte kako in kaj v primeru dobrega vremena, a kaj, ko utrujena in mačkasta telesa prezgodaj zbudijo budilka, check-out iz hostla ter nikakvo vreme.

[Fettichov run; foto: iTelefon]

Jutranji (četrtek, 21. julij 2011) Starbucks ter wi-fi nam sporočita dejstvo, da bo scalo celdan. Odpravimo se do spota pod streho, kjer itak piše, da je skejtanje prepovedano. Po najbolj prijaznem kick-outu se odpeljemo do indoor skateparka , ki se nahaja na berlinski Metelkovi (najboljša stvar ever!), kjer se gužva mulčkov, Fettichu pa uspe poteptat enega izmed njih – 1^st try!

[www.skatehalle-berlin.de; foto: iTelefon]

Najdemo drug hostel, ki je na popolni lokaciji, njegova cena pa občutno nižja. Po parih biljardih in hmeljevcih je že jasno, da se nas bo 60% ekipe odpravilo dalje. Pade “Metelkova”, pizdarije all around in ponovno jutranji alarm ter dež.

Petek, 22. julij 2011 - Pade ideja, da gremo proti Sloveniji in da se ustavimo kjerkoli bo suho. Na bencinski pumpi se nam pridruži hipurska štoparka, ki z nami v cca 600 kilometrih spregovori 3 stavke, naša destinacija pa je Minhen. Tam nabašemo na super skejtspot, kjer mi varnostnik pusti še 1 poskus za fotko – zadovoljen jaz in zadovoljen Fettich s svojima dvema galonama požrtega piva. Usput najdemo najboljšo rokersko picerijo “Santo Anger” (Metallica!), kjer se vrti pravilna godba, kjer je hrana super in kjer je password za dostop do interneta “seeyouinhell” – noro! Še 1x več preverimo vreme – ja, tudi Minken naj bi ponoči poscalo, kar pomeni, da spanje v betonskem parku z najbolj bolnimi bowli odpade...

[Kako to mislte?; foto: iTelefon]

Po slabih petih urah vožnje pristanemo na domači zemlji slovenski, bolj natančno v ljubljanskih Kosezah, kjer se nahitro naspimo in planiramo kako in kaj.
Je sobota, 23. julij 2011 in je v italijanskih Udinah na sporedu dvodnevni kontest – Mark in Timi se odločita za to smer (pri Postojni ju preseneti telefonski klic z informacijo, da tudi tam ščije), Fetticha zgubimo v centru prestolnice domače, moja malenkost zavije na Fužine, "Strašky" v Novo mesto ter lahko noč.

[Fettich in Timi v "akciji"; foto: iTelefon]

1:0 za naravo – bitka je izgubljena, a vojna nikakor še ni končana – Berlin, see you soon…

FOTO: METALCAMP 2011

Dance with the dead in my dreams
Listen to their hallowed screams
The dead have taken my soul
Temptation's lost all control

[SLAYER; foto: iTelefon]

[SLAYER; foto: iTelefon]

[Arch Enemy; foto: iTelefon]

[Airbourne; foto: iTelefon]


[Milking The Goat Machine; foto: iTelefon]


[Ritam Nereda; foto: iTelefon]

FOTO: Jimmy CLIFF

I'm a struggling man and I've got to move on...

[foto: iTelefon]

...and then the harder they come the harder they'll fall!

Footprint Insole Technology?

This commercial simply convinced me... To see whats it all about, click here and check what mister Joey Brezinski had to show us - KLIK

...because heel bruises sucks... [foto; iTelefon]

Amsterdam Bjutis

iPhone + Instagram

Amsterdam Obsešen/Cockta Tour 2011

Pa začnimo na začetku. Šestčlansko posadko (Luka Bizjak, Timotej Lampe Ignjić, Anže Lemovec, Marko “Fogy” Žumer in Kristijan Stramič + bonus Matej Marinko) je pot odnesla na skoraj teden dni dolge “počitnice” v nizozemsko prestolnico, kjer se je odvijal Volcomov AmsterDamn Am – eno največjih skejt tekmovanj, ki se odvija na naši celini.

Torek, 28. junij 2011, je bil ta dan, ko je bilo treba ustat že v zgodnjih jutranjih urah, se pobrat, rentat avtodom in jo udarit na pot proti ciljni destinaciji.

[rentavoz; foto: iTelefon]

Ker je bilo v planu že od začetka, da se skuša v tujini zapravit čim manj denarja, smo na pot vzeli krme in pijače za celo vojsko in itak navalili na njo kot svinja na buče že pred Jesenicami.

Nekje sredi Nemčije, kjer je bilo treba natankat par hektolitrov, se kljub brutalni vročini odločimo, da je čas, da se poprime za kamero, se zasuka kakšen flip, preskoči piksno ali pa kar celo gajbo Cockte in pomanualira tricentimetrski robnik. Kljub temu, da ima naša hiša na štirih kolesih v notranjosti sekret in tuškabino, si prešvicana telesa zaželijo jezera. Ker pa najdena luža ni primerna za kopanje, se ustreli le lepa fotka v naravi in odpelje dalje…

[luža; foto: iTelefon]

…in ko je bilo dobrih 10 ur vožnje za nami, smo se ob tabli Frankfurt odločili, da je čas za nočni počitek. Večni problem kje se zasidrat z avtodomom, da ne bi plačevali parkirnin ali pa si prislužili kakšen ticket, nam reši gospod Armin (garmin), ki nam predlaga, da poiščemo enega izmed mnogih parkov – pametna igračka!

Zjutraj pade odločitev, da najdemo kakšen street spot – in res ga najdemo po 3 minutah vožnje – fletrejli pod streho, tla super nikakva, parkirirplac pa 3m stran. Posname se trik ali dva in pot nadaljuje proti cilju.

[fletrejlčki; foto: iTelefon]

Amsterdam – sidro pade pred vhodom v skatepark, ki je še hujše spedenan kot lani, ko sem ga obiskal kot zmagovalec slovenskega Game of SKATE 2010. Timi in Bizi se ga kot edina prijavljena na Amsterdamn Am kontest takoj lotita, po končani akciji pa ob testeninah in pivu teamsko opazujemo kako je zunaj še vedno svetlo ob 23. uri ponoči.

Že tako prekratko spanje nam prekine nek šminker, ki 2 metra od naše “hiše” snema videospot za nemogočo house melodijo. Ker je četrtek in se uradno tekmovanje začne šele prihodnji dan, se odločimo, da zaigramo turiste – čez dan si ogledujemo znamenitosti mesta, čez noč pa … tudi… ter neplanirano dočakamo sončni vzhod.

[sanšajn; foto: iTelefon]

Prespimo pol petka, Timi in Bizi se udeležita uradnega treninga, medtem, ko se preostala četverica odpravi v Rotterdam, ki je slabo uro vožnje iz Amsterdama. Gužva na cestah raztegne omenjeno uro na skoraj tri, a problema ne delamo, saj so dnevi super dolgi. Iz avta zagledam na levi strani opečnato hip piramido, ki se nam vsem zalušta, a parkplaca nobenega, plus to, da skoraj vse ceste peljejo ali naravnost ali pa na desno. Nazadnje nam uspe dobit parkirišče en meter stran, piramida pa se izkaže za 3x bolj zajebano kakor je delovala ob njenem prvem pogledu, a željen trik vseeno pade, na poti nazaj do Amsterdama pa opazujemo noro lepo arhitekturo.

[Rotterdamski zvonarji; foto: iTelefon]

Dan se konča, ponovno se večerja pozno ter se na hitro skoči še enkrat več v center v nightlife. Rahlo izgubljene nas pobere party bus – avtobus, ki pelje po mestu, na njem pa DJ, muzika, gužva, lightshow, WC, šank,… ni da ni!

Sobota, dan kvalifikacij. Na listi 104 prijavljenih (nakoncu jih vozi le 98) najdemo cel kup znanih imen kot so Dan Plunkett, Ishod Wair, Axel Cruysberghs, Adrien Bulard, Marek Zaprazny, Martin Pek, Nassim Guammaz, Peter Molek, Eniz Fazliov, Rob Maatman, Tyson Bowerbank, Ricardo Paterno, Kris Vile ter naša domača aduta, ki odvozita svojo 2x po 1 minuto solidno ter se uvrstita bolj pri dnu razpredelnice.

[gužva u bajt; foto: iTelefon]

Prej omenjena favorita Axel in Ishod se zasidrata na vrhu kvalifikacijske lestvice, naša ekipca pa se še zadnjič odpravi na sprehod proti centru ter se v nočnih urah počasi poda na dolgo (cca 15 ur) pot proti domačim logom. Zaradi obveznosti, ki jih ima v začetku tedna skoraj vsak izmed nas, zamudimo v živo ogled polfinala ter finala, ki se je izvajalo v nedeljo, ko je zmagovalec več kot pričakovano postal Ishod Wair in pobasal lepo vsoto denarcev evropske valute (sklad 15.000€).
Ja, ko pride do velikih denarcev, tudi v skateboardingu ni več heca – odmevna imena so tista, ki so ne glede na vse še vedno tista, ki narekujejo tempo, dno lestvice pa je rezervirano za vse ostale – Bizi pristane na 75. poziciji, Timi pa še 11 mest nižje a nič za to – pomembno je sodelovanje, zabavat se na tem področju pa je sploh na prvem mestu.

Hvala Cockti in Obsešnu za support!

p.s. – nekoč si lahko obetate tudi video!