SAN DIEGO tour 2009 (6. del)

Prehranjujemo se po vecini z burritosi, tacosi, priloznostnimi prigrizki iz mehiskih kuhinj, nujno tuna/kisla smetana/sir/makaroni oziroma kar pac pride. Po TV-ju se dneve in noci utruja z novicami (streljanje po solah, kriminal po ulicah, etc...), bebavimi talk showi in fast food reklamami, katerim takticno sledijo Top Shop nategancije, ki pomagajo hujsat.
Cene prakticno vseh prodajnih artiklov (tehnika, cunje!) so res nizke, dolar je proti evru trenutno klosar, cene pa nimajo vkljucenega davka, ki po mojem izracunu znasa cca 8,7% (bravo Slovenija za 20% in hvala).
Narod uziva ob pitju light pivov (1% manj alkohola od ostalih pa ful manj kalorij tudi), ob nedeljah pa so vsi kafici ze od jutra polni lacnih in zejnih fanatikov ameriskega fuzbala - ja, na ta dan so vsepovsod tekme in TVji (HD) plazme gorijo 100 na uro. V vsakem baru ponujajo hrano in v vsakem si dobrodosel ne glede na tvojo frizuro, obleko in obuvalo, le da si star 21+ let. Identifikacija za tujce z osebno izkaznico ne velja - passport only.
Na Pacific Beachu se za moj rojstni dan obdela malo morje kaficev, pridruzi se nam Chris, bivsi singer ljubljanske ska-punk grupe Tha Flow. V enem izmed barov se poplesava naokrog s 5 let staro kaco (boa python) za vratom. Anya se cist zaljubi v kaco (ime ji je Sid), njen lastnik pa v Anyo.




















Zuri se tu zacnejo precej zgodej (jebemti happy hours) in konca ze ob 1 ponoc oziroma kdaj pa kdaj se podaljsa lahko na 1.30 - jebiga, taka so pravila. Ista fora velja tudi v LA-ju, kjer sem opazil se eno zanimivo rec - bolj pogosto opazis zaskejtstopan ledge oziroma prometni znak, ki skejtanje na ulici prepoveduje, kot pa cloveka s cikom v roki...





















(se nadaljuje...)

SAN DIEGO tour 2009 (5. del)

Med turnejo ugotavljam, da so delavske hlace (chino) Dickies izredno popularne (stajlis in poceni), med obuvali prevladujejo Vans suhi, v muziki pa cela Kalifornija tripa na Sublime, ki koncertirajo v Hermosa Beachu (LA)prav na ta vecer, ko naju caka let za London...
Koncertov v San Diegu ne manjka. V novembru v "bliznji" okolici (beri radij 300km naokrog) nastopajo Suicidal Tendencies, Insane Clown Posse, Raekwon, Snoop Dogg, The Adolescents, KISS, Gwar,... tale live napovednik pa sem ujel pred vhodom v koncertni klub House Of Blues, do katerega se gre gladko lahko pes.




















Ja, tezko je bit povsod, denarnica je z dneva v dan bolj ozeta, ampak par spilov se ne bo izognilo.
V ceskem baru Kabal se med 10 minutnim kruljenjem grindkorasev iz Tijuane (tolk je namrec dolg njihov repertoar, imena benda pa s flajerja neznam prebrat) po levem TV-ju gleda Seinfelda, po desnem pa risanko King of the Hill.
















Americani ne vejo kaj/kje je Slovenija, kar ni nobena novost. Za njih smo Slovaki, Rusi, Skandinavci, Brazilci, zmagovalna pa je debata iz bliznjega marketa:

A: "Hey, where are you from?"
B: "Im from Slovenia, Europe"

A: "Oh nice, I might go there for my honeymoon soon!"
B: "Really?!"

A: "Yeah, I always loved Transylvania..."

(se nadaljuje...)

SAN DIEGO tour 2009 (4. del)

En vecer pristanemo v baru The Tower. "Mike, where is that bar anyways?" "Its in the ghetto." Vibe je ze v avtu slab, bar pa res lezi v grdi soseski, ki je trenutno ena izmed najbolj nevarnih sosesk San Diega sploh. V baru se naroci pivo in opazuje morebitne slabice. Prijazna kelnarca nama pove naj plehnatih odpiral od piksen nikar ne mecemo stran, saj jih zbirajo in dajejo otrokom, katere le-ti prodajo oziroma zamejajo za solske potrebscine... res slaba soseska, ja. Ampak tabla pred vhodom v bar ga pa seka.




















Tako v Los Angelesu kot tudi v San Diegu so ljudje neverjetno prijazni, komunikativni in hvalezni za vsako najmanjso malenkost. Navdusen sem tudi nad pisoarji, ki se nahajajo par centimetrov visje od gleznja. Peter Smolik se v kaficu (tja smo sli zaradi premiere nekega DIY hardcore skate videa, kjer se 40 minut fura samo bazene) izkaze za res kul cloveka.















Nikakor ne morem mimo svetovne premiere Creature Skateboards videa Hesh Law, ki je bil prvic v zgodovini skateboard predstavitev prikazan v drive-in kinu. Tam pa res vidis vsega hudica moznega... Noro! Znanih imen ne manjka (Jamie Palmore, Brandon Turner, Peter Smolik, Darren Navarette, Slash, David Gravette, Truman Hooker in malo morje drugih) - zakon, ni kej.

Na Pacific Beachu (cca 1 uro in pol z busom in vlakom od downtowna) se na kolesu mimo pelje Shecklerjev fotr, zvecer pa v mestu mimo kafica, kjer nalivamo 10+% pivo, koraka Brian Wenning. V bliznjem baru umiramo (Anya, Lindsey in jaz) od smeha, ko na karaokah random pijanc prepeva legendarno pesem "Tequila", ki ima kot vsi veste res zahtevno besedilo, med tezenjem nekega tretjega random pijanca v sosednjem baru (Fred*s) pa poskrbimo za njegovo aretacijo...















(se nadaljuje...)

SAN DIEGO tour 2009 (3. del)

6 dni mine kot nic in ze se obeta ciljna destinacija - San Diego. Na avtobusu, ki pelje v Tijuano (Mexico), je zastojn internet, ki ga lahko uporabljas v nedogled - v mojem primeru si s pokvarjenim laptopom in prazno baterijo na iPodu slabe 3 ure voznje brskam po nosu. San Diego je zakon, Anya pozna svega in stvasta in po njeni zaslugi padeva v hostel Lucky D*s, kjer z nama ravnajo kot s kraljem in kraljico - FREE sleeping, FREE breakfast, FREE dinner... adijo pamet. Spoznam Barta, ki tam dela in z Anyo umirava od smeha, ko tip pove, da ima sorodnika z imenom Freddy Miller. Shopping se mi ne izogne, zuranje pa tudi ne, je jasno na prvem mestu. "Kaj pa skejtanje?" se sprasujete. Dragi bralci in bralke, skejt spoti so oddaljeni po 2 uri z avtom, brez avta pa lahko drgnes tanajblizji robnik, ce le tam ni postavljen znak "no skateboarding", ki te v primeru njegovega ignoriranja brez pardona nagradi (spet) z 250 doloresi. Seveda vedno obstaja opcija, ki se ji rece "find spots by yourself" kar pa je v mojem primeru isto, kot ce bi mi spustil pedra v isto tus kabino - ne hvala.

Mike Smolik, leto ali dve leti mlajsi brat lastnika SK8MAFIA skateboards (vcasih druga zivina Shorty*s teama) Petra Smolika, je moj tour guider. Tip je hardkoras, fura bazene in ditche.




















Medtem, ko se sam s se vedno maksimalno zjebanim gleznjem matram s 5-0 stalli, padajo od Mike-a in Anthony-ja super dolgi backside tailslide-i, frontside noseblunti etc... Kamera? "Leave that shit home, man, we are about to skate the ghetto..." Okej, pa fotoaparat, ki mi je vsaj delno pomagal ujet to, kar je pred vami.















Po parih dneh hostla nama Anyina frendica Lindsey odstopi flet, ki se nahaja par ulic visje - for FREE. Na vogalu te (in vseh ostalih ulic) se nahajajo Starbucks Coffee, vsaj ena fast food ostarija ter vsaj en klosar. Skoraj pred bajto na tanovi lokaciji najine nastanitve fehta klosar v cisto novih Etnies Ryan Sheckler suhih. Okolica je bojda nevarna in ne glede na to kako so pogledi s strehe vizualno privlacni, je priporocljivo, da ne hodis po ulicah sam, ko pade mrak...




















(se nadaljuje...)

SAN DIEGO tour 2009 (2. del)

Ko odloziva kufre, pod hostlom v baru igra odlicen Guns and Roses tribute band – jap, we are in fucken California, zato greva na pivo, dva, tri-najst. Ob odkrivanju okolice mimu najo pici Rodney Mullen. Rentava bicikle (2 uri v eno smer) in se podava na Venice beach, ki je v zacetku oktobra odprl najhujsi betonski skatepark v Kaliforniji. Parka se ne da opisat z besedo, pa ga tudi s stavkom ne bom. Njegova uradna stran pove vse - www.veniceskatepark.com.















Na street spotu, ki je nasproti parka, skejta Tyson – the skateboard bulldog – www.skateboardingbulldog.com




















Vse obalne hise so polne buc, okostnjakov, pajkov, etc... Ja, bliza se Halloween. Folk je nor na ta “praznik”, vsi so nasemljeni, nasmejani, pijani in tudi samadva padeva not.

















Spoznam rekreativnega skejterja in kosarkasa, ki se mi predstavi z besedami “Im Ryan, za prijatelje Dragan”. Streljaj stran od hostla zivi slovenski kosarkas Sasa Vujacic. Opazim dejstvo, da bolj ko se od mesta blizas obali, bolj je folk (zenske) “popoln” – botoks, liposukcija, silikon v joskah, etc. 300 metrov od doma skejtam v betonskem parku, kjer je obvezna zascitna oprema, kazen za neupostevanje tega clena je 250$, park pa je hud - itak!




















Imava si zeljo ogledat Hollywood. Ob najini smoli vprasava za pot neko mimoidoco zensko, za katero izveva prepozno, da tudi ona nima pojma kje je. Tudi midva sva ze krepko s poti in hoces-noces se znajdeva sredi 1. ghetta sveta – Compton. Ja, NWA so kar dobro prepevali o dogajanju tam, stvar je res slaba in nevarna in ko po celodnevnem lutanju prispes ziv in zdrav domov, se nasmeh na obrazu in piksna piva v roki ne izogneta.
Destinacija Hollywood pride na spored prihodnji dan, ko je pot popolnoma znana in tam je noro. Mimo naju gre s crnim kabriom bobnar Blink182 Travis Barker, pogleda se Hollywood Boulevard ali po nase “ulica slavnih”, pred tem pa se krene se do Wilshare-a v Lafayette park, kjer se nahaja Skate Plaza, za katero je poskrbel nihce drug kot Rob Dyrdek...
















(se nadaljuje...)

SAN DIEGO tour 2009 (1. del)

Pred dobrim desetletjem sem si ob gledanju zdaj skorajda “kultnih” skejt videov kot so Mouse (Girl/Chocolate), Trilogy (101, Blind, World Industries, Menace) ter Greatest Hits in Cinematographer (oba TransWorld) glasno zadal cilj, da bom tud jaz enkrat skejtal v “stejtsih”! Desetletje po tem, konec oktobra 2009, je le padla kocka – lets go!

Sam ne bi naredil nicesar, tako pa je za celotni tour poskrbela Anya, tista s svobodno duso, ki je v San Diegu, ki je mimogrede tudi najina ciljna postojanka”, ze cela domacinka.

Okej, nabaviva karte za let z londona proti Los Angelesu, ki so nenormalno poceni, manjka nama se karta do Londona in cao.

V Londonu je prvi postanek. S polnimi potovalkami in ruzaki isceva frenda Van Aleca, slovenskega drum and bass DJ-ja, ki tam zivi ze par let, in njegovo stanovanje. Po 5-6 urah kolovratenja se le najdemo. Med bloki, kjer zivi, se cez dan igrajo pretezno crni otroci, zvecer pa lisice. Bojda niso cloveku nevarne... Welcome drink, prigrizek in se z grupo slovenskih anarhistov (Kuki & friends), ki so v Angliji tisti cas na anarho-knjiznem sejmu, se vrzemo v beden bar The Moose.

Ena izmed linij na podzemni je zaprta due to man under train (samomor). V Londonu si z Anyo uspeva pogledat se Camden Town, alternativni del mesta (shopping, koncertne hale, kafici,...), se spije vecerni drink s frendico Patricijo, ki v Londonu studira in se pocasi pici na letalisce Heathrow. Ta ima 68.000 zaposlenih.

10 ur leta mine hitro, avion je super hud, vsak naslanjac ima filme po lastni izbiri, retro igrice (tetris for life), hrana je zacuda uzitna, premakneva ure (Kalifornija je 8 ur za Slovenijo) in ze sva na taksiju, ki naju zapelje do surf hostla v Hermosa Beachu...
















(se nadaljuje...)

PRVA OBJAVA IN PREDSTAVITEV...

Da ne tvezim predolgo... WELCOME TO MY BLOG!

Hello me... Meet the real me
And my misfits way of life
A dark black past is my Most valued possession
Hindsight is always 20-20,
But looking back it's still a bit fuzzy
Speak of mutually assured destruction?
Nice story... Tell it to Reader's Digest!