Monday, November 8, 2010

VSAKA SLIKA IMA SVOJO ZGODBO - 8. del

Poletje 1997, razmeroma uspešno končan nevemkater letnik srednje šole, sonce in samo skejt, skejt, skejt. Kickflip čez rožice na Cankarju, fino potrgani Duffs čevlji, Alien Workshop deck ter super lahki Grind King aksli, ki so se mi kmalu po pristanku odlomili na 2 kosa...
Hvala fotografu (whoever you are/were)


Sunday, November 7, 2010

VSAKA SLIKA IMA SVOJO ZGODBO - 7. del

Se mi zdi, da sem celo zimo skejtal tole klančino z gipsom, spomladi pa je bil čas še za kakšen trik brez gipsa. Vedno je bil cilj preskočit čez kanal, s časom se je skakalo čez decke, na ta dan pa jih je šlo čez 7. Na sliki za mano Danči, Ajdan in Emir (takrat po domače ŠKL) - leto 1997

Saturday, November 6, 2010

VSAKA SLIKA IMA SVOJO ZGODBO - 6. del

Marsikaj se je zgodilo v tem obdobju - selitev s Trzina v Ljubljano, skejtanje prav vsak dan, snowboarding in že decembra `96 zlom roke ter slab mesec skakanja naokrog z gipsom od komolca do konca zapestja.
Mesec januar, temperatura pod nulo ter 20 cm snega na tleh in bližnja mrzla garaža - ni ovir.
Varial flip z desko Stereo ter DC šuhi Danny Way v letu 1997

Friday, November 5, 2010

VSAKA SLIKA IMA SVOJO ZGODBO - 5. del

Odkar me je zasvojila lesena dila na kolesih pa film Thrashin`, ko se je po televizijskih postajah rolal parkrat letno ter skejt videi in revije, sem se odločil, da gre skejt z mano povsod.
Leta 1996 je bil nepogrešljiv z mano v Brnu na Češkem, kjer sem ob pogledu na (takrat) bedno okolico z nasmehom poskejtal par minut, v objektiv na sveže naštudiran heelflip, oprema takrat pa Flipov everslick deck Rune Glifberg in Airwalkov model šuhov Jim.

Thursday, November 4, 2010

VSAKA SLIKA IMA SVOJO ZGODBO - 4. del

Kmalu je šlo čez štenge, na štenge, slajdanje po bližnji ograjci in vseh živih robnikih, včasih tudi z dilo v roki dol s smetnjaka na travo... leto 1995

Wednesday, November 3, 2010

VSAKA SLIKA IMA SVOJO ZGODBO - 3. del

Z Vengijevo [Matej Vengust] pomočjo izvem, da ne bo treba več hodit v Italijo po skejte in ostalo opremo. Kako ne? Bojda je v Ljubljani skejt trgovina - Obsession. Prvi obisk in ponovno nasmeh do ušes. Nabava je sledila, spremenjene oblike deckov tudi - moj prvi sodobni pro deck Chocolate Skateboards (Gabriel Rodriguez pro model), Thunder podvozja, miniaturna kolesca, ležaji, ki so delali 100 let, Airwalk šuhi Velocity ter vsakodnevno ropotanje pred bližnjo banko - smo v letu 1995 in fultenks, mati!

Tuesday, November 2, 2010

VSAKA SLIKA IMA SVOJO ZGODBO - 2. del

Ta leta se je v Trzinu na polno ropotalo. Ponavadi po času kosila je vsak izmed nas, ki si je lastil svoj skejt, prišel na konec ulice in enostavno užival v zavijanju, prvih ollie-jih etc, moja trma pa me je marsikdaj že zjutraj postavila pred bajto, kjer sem ropotal solo s svojo malo jačo pridobitvijo z domačih logov - slovenska kopija Vision decka, čapska trenirka, street/fuzbalerski Reebok šuhi, Nirvana t-shirt, čupa do tal, moj ollie in fotrova trotlkamera - 1994

Monday, November 1, 2010

VSAKA SLIKA IMA SVOJO ZGODBO - 1. del

Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli. Tudi sam se ga spomnim, itak!

Nepopisno veselje, ko sem si doma z gipsom od jajc do gležnja med ležanjem v pojstli ob buljenju TV-ja pral možgane in nepričakovano dobil tale plastičen skejt iz ene izmed italijanskih veleblagovnic. Štart torej poleti daljnega leta 1987, ko so v dnevni sobi po audio in video kasetah (pre)pogosto žgali Dire Straits.
Hvala fotr (pa mati tudi)!

Friday, October 29, 2010

ZLAT ARHIV - dvajsetič...

Vsak nastopajoč v videu Kriza 4 Life je dobil še bonus montažo brez glasbene podlage, tudi jaz:

Thursday, October 28, 2010

ZLAT ARHIV - devetnajstič...

Vodja Kriza skejt ekipe Kiki [Kristijan Stramic] mi je povedal, da se pripravljajo na 4. video, ki bo nosil ime Kriza 4 Life in da me v prijateljskih minutah čaka prostor za par trikov, če jih le imam. Ker pa se je poškodba v tem času sanirala, ker sem počasi stopal nazaj na skejt in ker sem se odločil, da je trilogija Collapse končana, sem se osredotočil na omenjeno akcijo, da z dolenjci posnamem trik ali dva, ki sta se v pol leta aktivnega snemanja spreobrnila v lepo celoto, ki z uvodnim govorom Saše Ðukića (aka Mama Manka) preobrazila v kar 5 minutni part - smo v letu 2009: