Sunday, November 9, 2014
Saturday, November 8, 2014
Tuesday, November 4, 2014
INTERVJU: Bam Margera
Kdo bi si mislil, da se bo sam Bam Margera, vodja video projektov CKY, filma Haggard, epizod Jackass, Viva La Bam, celovečercev Jackass in konec koncev tudi pro skejter uvozil v našo malo prestolnico?
Ljubljano je v četrtek, 17. julija 2014 z osemčlansko posadko obiskal v okviru glasbene turneje svojega tipično-resnega projekta Fuckface Unstoppable, kjer poleg njega najdemo na odru še člane skupin Guttermouth, Viking Skull, CKY, Black Cowgirl in Gnarkill, družbo pa jim dela tudi Bamova izbranka Nicole Boyd.
Kljub vidno utrujeni posadki in dodobra nezainteresiranemu Bamu mi je nekako le uspelo prit v stik z njim in sicer na tourbusu (v družbi Nicole, Alexa iz Guttermouth ter prijatelja Kristjana, ki mi je pomagal pri snemanju intervjuja s svojo mobilno igračo) ter podebatirat o tem in onem, kjer se je kratkih 13 vprašanj razvilo v celo morje idiotizmov, smeha, neresnosti in še enkrat smeha, a mi je vseeno uspelo sestavit nekaj za prebrat. Naj bo branje karseda prijetno!
MF: Zate imam 13 vprašanj, sej veš, 13 je hudičeva številka, petek trinajsti in te finte… upam, da bova oziroma bomo zmogli čez kompletno trinajstko…
BM: Ja, in prav ta mesec je imel moj fotr Phil rojstni dan na petek trinajstega.
MF: Super ata, ni kej! V samem štartu dobrodošli v Sloveniji pa čeprav ste tukej že kar nekej ur… BM: Hvala! Smo v mestu »La Djuberdgana« Rubbish heap mu pravi tako… Lubiana… Ljubljana… ej, pazi z vprašanji, sej veš, za vsako glupo vprašanje, ki ga boš postavil ti, bo tvoj frend, ki snema zvok, dobil moker kiss, sam si pa videl, koliko jih je že dobil še pred samim prvim vprašanjem.
MF: Si prvič v Sloveniji?
BM: Sem.
MF: Si siguren? Kaj pa udeležba na Rallyju Gumball 3000?
BM: Takrat sem šel v Beograd… iz Budimpešte v Beograd…
MF: Skorej bi trdil, da je šla karavana čez Slovenijo… oziroma vem, da je šla…
BM: Veš da niti nevem… Sem pa prvič v tem mestu. Ajde Rubbish, kiss. Z naslednjim bednim vprašanjem si tudi ti na vrsti… Je pa finta v Gumball Rallyju, da praktično ničesar ne vidiš razen ceste, po kateri voziš in ljudi na vseh možnih mostovih in nadvozih, kjer je delovalo, kot da je šlo za nek praznik. So nas pa policaji ustavili neštetokrat in nam izročili kazni za prehitro vožnjo, v Srbiji pa smo se bolj kot ne drug drugemu samo nasmejali.
MF: Od tebe ni bilo kaj dosti videt in slišat od časa, ko je izšel Jackass film, ki se je vrtel tudi v kinematografih po svetu. Kaj si ustvarjal?
BM: Zadnja 3 leta delam na filmu, ki bo nosil naslov »I needed time to stay useless«. Stvar je praktično že končana, zgodba pa govori o pokojnem prijatelju Ryanu Dunnu, ki je pred parimi leti umrl v prometni nesreči…
MF: O fak… sori, res ne bi rad posegel v to smer…
BM: Verjemi, tudi jaz ne.
MF: Pojdimo rajši v… v glasbo, evo. Jutri imate špil? Kje igrate?
BM: V Bologni. Italija, včeraj pa smo bili v Grazu.
MF: Kaj pa je bilo tisto oziroma mogoče tisti, ki te je pripravil do tega, da se poleg vsega, kar delaš, poizkusiš še v glasbenem svetu s projektom/bandom Fuckface Unstoppable.
BM: On (in s prstom pokaže na Alexa Flamesteeda, ki med drugim igra tudi bobne v punk-rock skupini Guttermouth). Nek večer je z Guttermouthi igral v mojem klubu, nakar smo se začeli zajebavat z inštrumenti in nastal je FFU. Kmalu nato smo šli na turnejo v Avstralijo. Takrat smo imeli še malenkost drugačno postavo, ampak zdaj smo v takšni zasedbi kot smo tukaj, z Brandonom Novakom od začetka, ki je prava inspiracija. Zakaj imaš vprašanja napisana tako na majhnem listku?
MF: Očitno zato, da jih še sam ne vidim in ne razločim prebrat… Lahko pa medtem poveš kako je bilo v Grazu včeraj?
BM: Ne spomnim se… aja, policaji so prišli, ker sem zbrcal vse mikrofone in zvočnike z odra. Saj je kul, za vso škodo sem plačal, ampak hoteli so pa to, da se jim opravičim, haha.
MF: Si se jim?
BM: Ja, z dvema besedama: FUCK YOU. Ne morejo postavljat pravila bendu Fuckface Unstoppable, ker potem iz vsega nastane en sam kaos, haha.
MF: Najdeš sploh še kaj časa za skejtat?
BM: Kdo? Jaz? Ko pridem domov, ga bo verjetno kaj. Ej, ne otresat čikov po tleh, nekoč bomo mogli spucat avtobus. Pa tole vprašanje… za tega si tud zaslužiš en kiss…
MF: Res ste kreteni, hehe. Povej kakšen komplet voziš, ko se spraviš na skejt.
BM: Kruzerja imam, tamle za tabo je. Za vozit, jasno, ne za trike, te bom delal kasneje.
MF: Res si imel hudega varial heelflipa…
BM: Hvala, to mi je pa všeč, da si to rekel. Je pa en izmed mojih najljubših trikov… Dobro sva šla zdej v to debato, brez vprašanja s tvoje strani, Alex pa spet komej čaka, da ti da enga mokrega na faco… Ne, res, zakaj imaš vprašanja napisana tako na malo?
MF: Ful imam majhen printer doma. Vprašanje? Si še vedno na vezi s katerim izmed tvojih sponzorjev?
BM: S katerimi?
MF: Ti povej. Element mogoče? Destructo? Electric?
BM: Ja, Element še. Electric pa… ne več. Ljudje mi kradejo očala pa jih res rad nosim, tako da sem včasih bolj kot ne primoran si kupit očala za 5 dolarjev. Rad bi jih pa še nosil, pa jih ni, potem pa si kupim poceni jajca, karkoli pač najdem.
MF: Kaj pa Element? Še delajo, tako kot bi mogli ali je šlo bolj vseskupaj tja, kamor naj ne bi šlo? BM: Nisem skejtal že leto in pol, haha.
MF: Tole bi utegnilo bit zanimivo vprašanje… pa ne zato, ker vidim, da ima Alex spet mokre ustnice… Spomnim se prvega poizkusa iz strani Nike superg, ki so skušali prodret v skateboarding svet pa jim ni uspelo in takrat so predstavili reklamo, kjer varnostnik spodi igralce tenisa iz tenis igrišča, v taisti reklami pa tip kickflipne… In ta tip si ti. Se motim? Reklama mislim, da je iz leta 1997 ali 1998…
BM: Res je. Imel sem obute Nike strgane Nike šuhe, vodstvo pa je nov par Nike na silo strgalo in spraskalo po pesku, da bi izgledali poskejtani. Sem se vprašal, če ni lažje, da uporabim svoje, ki so že tako ali tako uničeni. Trapasto. Zakaj si napisal vprašanja na tako majhen list papirja?
MF: Ne znam uporabljat računalnika. Pa se spomneš te reklame?
BM: Ja, še vedno. Od kje si se pa ti zdej spomnil te reklame? Bodi kreativen, če ne bo tvoj frend, ki snema tale intervju, dobil naslednji moker kiss. Ne, res, kje si dobil to reklamo, video, s kje si potegnil to vprašanje?
MF: Kareem Campbell je z bando nekoč obtoječega branda All City obiskal Metelkovo v Ljubljani, kjer je potekal demo v okviru njihove turneje in tam je dobil od enega izmed skate novinarjev vprašanje prav o poizkusu vdora Nike na skate trg in tam vmes se je zasukala tudi ta reklama. Poleti 1998 je bilo to, ko sta tukaj še stala 2 skateparka – en notranji in en zunanji.
BM: Zanimivo. Tega kickflipa sploh nikoli nisem odpeljal. Pristal sem ga, odpeljal se pa nisem.
MF: In glede na to, da Nike v prvem poizkusu ni zmogel in niti v drugem ni, v tretje pa jim je le ratalo (leta 2003), danes pa trgajo na veliko na skate tržišču.
BM: Ja, všeč mi je to, kar delajo. Dobre čevlje delajo, ni kaj rečt. In če ponudiš dober izdelek, ga bodo ljudje kupovali in to je tisto, kar šteje največ. »Just do it«, odlična kampanja, s tem so povedali veliko. Sam sem vozil za Adio pa so šli v maloro. Firma se je prodala nekam na Nemčijo. Sploh nevem, če še obstajajo.
MF: Sva malenkost zašla s smeri, glede na vprašanje, ki sem ti ga hotel postavit. V bistvu me je bolj zanimalo iz tvojega vidika, kako vidiš in gledaš na vdor velikih podjetij v skateboarding svet, ko se vse giblje okrog energijskih pijač, korporacij, kjer je največ denarja v obuvalih, firme desk so v ozadju in tako naprej.
BM: Po pravici povedano sploh ne spremljam več scene.
MF: Kdo je po tvojem mnenju najboljši skejter v glasbenem svetu? Sam imam favorita…
BM: Matt Hensley!
MF: Tako! Pred kratkim je bil spet v Ljubljani s Flogging Molly in res sem upal, da boš omenil njega, nisem si pa mislil, da boš tako na hitro ustrelil.
BM: Ja, mi je povedal, smo se srečali v Nemčiji. Tip je takšnen, da česarkoli se loti, naredi to stvar odlično – igranje harmonike v bendu, skejtanje, biljard, ni da ni. On je bil prvi človek, pri katerem sem živel, ko sem šel od doma. Star sem bil 15 let, ko sem šel iz Kalifornije v San Diego. Res super človek. Prebiraš naslednje vprašanje? Zakaj imaš vprašanja napisana tako na malo?
MF: Da jih noben od vas ne vidi prebrat. A lahko od tebe v bližnji prihodnosti pričakujemo comeback v obliki full-parta na skejtu oziroma ali imaš sploh željo posnet še kaj v tem stilu?
BM: Ja pa ne, nekje vmes sem. Trenutno imam vse kar hočem imet – tour avtobus z vsemi najboljšimi prijatelji, za popizdit dobro bejbo, katero lahko žgem kadarkoli, skratka vesel sem. Pri petnajstih letih sem se dokazoval, sedaj pa mi ni treba več ničesar dokazat več, enostavno vesel sem. In če mi hočeš rečt, da sem debel, mi je vseeno – imam to bejbo in se žgeva in to mi je to.
(Marko Fogy in Bam Margera; foto: Kristjan Podgornik)
(Bam Margera as Fuckface Unstoppable; foto: Instagram)
MF: Zate imam 13 vprašanj, sej veš, 13 je hudičeva številka, petek trinajsti in te finte… upam, da bova oziroma bomo zmogli čez kompletno trinajstko…
BM: Ja, in prav ta mesec je imel moj fotr Phil rojstni dan na petek trinajstega.
MF: Super ata, ni kej! V samem štartu dobrodošli v Sloveniji pa čeprav ste tukej že kar nekej ur… BM: Hvala! Smo v mestu »La Djuberdgana« Rubbish heap mu pravi tako… Lubiana… Ljubljana… ej, pazi z vprašanji, sej veš, za vsako glupo vprašanje, ki ga boš postavil ti, bo tvoj frend, ki snema zvok, dobil moker kiss, sam si pa videl, koliko jih je že dobil še pred samim prvim vprašanjem.
MF: Si prvič v Sloveniji?
BM: Sem.
MF: Si siguren? Kaj pa udeležba na Rallyju Gumball 3000?
BM: Takrat sem šel v Beograd… iz Budimpešte v Beograd…
MF: Skorej bi trdil, da je šla karavana čez Slovenijo… oziroma vem, da je šla…
BM: Veš da niti nevem… Sem pa prvič v tem mestu. Ajde Rubbish, kiss. Z naslednjim bednim vprašanjem si tudi ti na vrsti… Je pa finta v Gumball Rallyju, da praktično ničesar ne vidiš razen ceste, po kateri voziš in ljudi na vseh možnih mostovih in nadvozih, kjer je delovalo, kot da je šlo za nek praznik. So nas pa policaji ustavili neštetokrat in nam izročili kazni za prehitro vožnjo, v Srbiji pa smo se bolj kot ne drug drugemu samo nasmejali.
MF: Od tebe ni bilo kaj dosti videt in slišat od časa, ko je izšel Jackass film, ki se je vrtel tudi v kinematografih po svetu. Kaj si ustvarjal?
BM: Zadnja 3 leta delam na filmu, ki bo nosil naslov »I needed time to stay useless«. Stvar je praktično že končana, zgodba pa govori o pokojnem prijatelju Ryanu Dunnu, ki je pred parimi leti umrl v prometni nesreči…
MF: O fak… sori, res ne bi rad posegel v to smer…
BM: Verjemi, tudi jaz ne.
MF: Pojdimo rajši v… v glasbo, evo. Jutri imate špil? Kje igrate?
BM: V Bologni. Italija, včeraj pa smo bili v Grazu.
MF: Kaj pa je bilo tisto oziroma mogoče tisti, ki te je pripravil do tega, da se poleg vsega, kar delaš, poizkusiš še v glasbenem svetu s projektom/bandom Fuckface Unstoppable.
BM: On (in s prstom pokaže na Alexa Flamesteeda, ki med drugim igra tudi bobne v punk-rock skupini Guttermouth). Nek večer je z Guttermouthi igral v mojem klubu, nakar smo se začeli zajebavat z inštrumenti in nastal je FFU. Kmalu nato smo šli na turnejo v Avstralijo. Takrat smo imeli še malenkost drugačno postavo, ampak zdaj smo v takšni zasedbi kot smo tukaj, z Brandonom Novakom od začetka, ki je prava inspiracija. Zakaj imaš vprašanja napisana tako na majhnem listku?
MF: Očitno zato, da jih še sam ne vidim in ne razločim prebrat… Lahko pa medtem poveš kako je bilo v Grazu včeraj?
BM: Ne spomnim se… aja, policaji so prišli, ker sem zbrcal vse mikrofone in zvočnike z odra. Saj je kul, za vso škodo sem plačal, ampak hoteli so pa to, da se jim opravičim, haha.
MF: Si se jim?
BM: Ja, z dvema besedama: FUCK YOU. Ne morejo postavljat pravila bendu Fuckface Unstoppable, ker potem iz vsega nastane en sam kaos, haha.
MF: Najdeš sploh še kaj časa za skejtat?
BM: Kdo? Jaz? Ko pridem domov, ga bo verjetno kaj. Ej, ne otresat čikov po tleh, nekoč bomo mogli spucat avtobus. Pa tole vprašanje… za tega si tud zaslužiš en kiss…
MF: Res ste kreteni, hehe. Povej kakšen komplet voziš, ko se spraviš na skejt.
BM: Kruzerja imam, tamle za tabo je. Za vozit, jasno, ne za trike, te bom delal kasneje.
MF: Res si imel hudega varial heelflipa…
BM: Hvala, to mi je pa všeč, da si to rekel. Je pa en izmed mojih najljubših trikov… Dobro sva šla zdej v to debato, brez vprašanja s tvoje strani, Alex pa spet komej čaka, da ti da enga mokrega na faco… Ne, res, zakaj imaš vprašanja napisana tako na malo?
MF: Ful imam majhen printer doma. Vprašanje? Si še vedno na vezi s katerim izmed tvojih sponzorjev?
BM: S katerimi?
MF: Ti povej. Element mogoče? Destructo? Electric?
BM: Ja, Element še. Electric pa… ne več. Ljudje mi kradejo očala pa jih res rad nosim, tako da sem včasih bolj kot ne primoran si kupit očala za 5 dolarjev. Rad bi jih pa še nosil, pa jih ni, potem pa si kupim poceni jajca, karkoli pač najdem.
MF: Kaj pa Element? Še delajo, tako kot bi mogli ali je šlo bolj vseskupaj tja, kamor naj ne bi šlo? BM: Nisem skejtal že leto in pol, haha.
MF: Tole bi utegnilo bit zanimivo vprašanje… pa ne zato, ker vidim, da ima Alex spet mokre ustnice… Spomnim se prvega poizkusa iz strani Nike superg, ki so skušali prodret v skateboarding svet pa jim ni uspelo in takrat so predstavili reklamo, kjer varnostnik spodi igralce tenisa iz tenis igrišča, v taisti reklami pa tip kickflipne… In ta tip si ti. Se motim? Reklama mislim, da je iz leta 1997 ali 1998…
BM: Res je. Imel sem obute Nike strgane Nike šuhe, vodstvo pa je nov par Nike na silo strgalo in spraskalo po pesku, da bi izgledali poskejtani. Sem se vprašal, če ni lažje, da uporabim svoje, ki so že tako ali tako uničeni. Trapasto. Zakaj si napisal vprašanja na tako majhen list papirja?
MF: Ne znam uporabljat računalnika. Pa se spomneš te reklame?
BM: Ja, še vedno. Od kje si se pa ti zdej spomnil te reklame? Bodi kreativen, če ne bo tvoj frend, ki snema tale intervju, dobil naslednji moker kiss. Ne, res, kje si dobil to reklamo, video, s kje si potegnil to vprašanje?
MF: Kareem Campbell je z bando nekoč obtoječega branda All City obiskal Metelkovo v Ljubljani, kjer je potekal demo v okviru njihove turneje in tam je dobil od enega izmed skate novinarjev vprašanje prav o poizkusu vdora Nike na skate trg in tam vmes se je zasukala tudi ta reklama. Poleti 1998 je bilo to, ko sta tukaj še stala 2 skateparka – en notranji in en zunanji.
BM: Zanimivo. Tega kickflipa sploh nikoli nisem odpeljal. Pristal sem ga, odpeljal se pa nisem.
MF: In glede na to, da Nike v prvem poizkusu ni zmogel in niti v drugem ni, v tretje pa jim je le ratalo (leta 2003), danes pa trgajo na veliko na skate tržišču.
BM: Ja, všeč mi je to, kar delajo. Dobre čevlje delajo, ni kaj rečt. In če ponudiš dober izdelek, ga bodo ljudje kupovali in to je tisto, kar šteje največ. »Just do it«, odlična kampanja, s tem so povedali veliko. Sam sem vozil za Adio pa so šli v maloro. Firma se je prodala nekam na Nemčijo. Sploh nevem, če še obstajajo.
MF: Sva malenkost zašla s smeri, glede na vprašanje, ki sem ti ga hotel postavit. V bistvu me je bolj zanimalo iz tvojega vidika, kako vidiš in gledaš na vdor velikih podjetij v skateboarding svet, ko se vse giblje okrog energijskih pijač, korporacij, kjer je največ denarja v obuvalih, firme desk so v ozadju in tako naprej.
BM: Po pravici povedano sploh ne spremljam več scene.
MF: Kdo je po tvojem mnenju najboljši skejter v glasbenem svetu? Sam imam favorita…
BM: Matt Hensley!
MF: Tako! Pred kratkim je bil spet v Ljubljani s Flogging Molly in res sem upal, da boš omenil njega, nisem si pa mislil, da boš tako na hitro ustrelil.
BM: Ja, mi je povedal, smo se srečali v Nemčiji. Tip je takšnen, da česarkoli se loti, naredi to stvar odlično – igranje harmonike v bendu, skejtanje, biljard, ni da ni. On je bil prvi človek, pri katerem sem živel, ko sem šel od doma. Star sem bil 15 let, ko sem šel iz Kalifornije v San Diego. Res super človek. Prebiraš naslednje vprašanje? Zakaj imaš vprašanja napisana tako na malo?
MF: Da jih noben od vas ne vidi prebrat. A lahko od tebe v bližnji prihodnosti pričakujemo comeback v obliki full-parta na skejtu oziroma ali imaš sploh željo posnet še kaj v tem stilu?
BM: Ja pa ne, nekje vmes sem. Trenutno imam vse kar hočem imet – tour avtobus z vsemi najboljšimi prijatelji, za popizdit dobro bejbo, katero lahko žgem kadarkoli, skratka vesel sem. Pri petnajstih letih sem se dokazoval, sedaj pa mi ni treba več ničesar dokazat več, enostavno vesel sem. In če mi hočeš rečt, da sem debel, mi je vseeno – imam to bejbo in se žgeva in to mi je to.
MF: Pravilno! Kaj je zate definicija besede »življenje«?
BM: Resnica.
MF: Mislim, da imam še eno ali dve vprašanji napisani… samo malo…
BM: Jih ne vidiš, a? Na premalem listu imaš napisano.
MF: Vse pod kontrolo… ampak res nevem, kaj sem hotel vprašat s tem, je pa v zvezi okrog pokojnega Ryana Dunna pa smo že prej…
BM: Zaletel se je z avtom… Ne bi govoril o tem, prezajebana tema je.
MF: Razumem in se strinjam. Skočimo še malo v muziko pa zaključimo in recimo, da je bil plan opravit ta intervju pred koncertom pa je ta že mimo in je ura… nevem koliko je, ena, dve, tri zjutraj pa te vprašam kaj lahko pričakujemo od večernega koncerta? Z eno besedo…
BM: Z eno besedo? 6 inštrumentov imamo, ne gre to opisat z eno besedo. Alex, daj ga. Z jezikom. One word… Ogobogo!
MF: Utrujeni ste, a? Imaš še kakšno modro besedo za naše bralce, skejterje, fene Pendrek webzina in predvsem tvoje fane?
BM: Ja, ne mi hodit blizu, hahaha!
MF: Zmaga! Hvala ti oziroma vsem vam za tale kraval na avtobusu, vprašanja vam lahko pustim tukej, za zakurt, za spomin, etc…
BM: Če so napisana tako na malo. Jih bo Alex (vzdevek Rubbish Heap) vzel. Tip je stisnil največ bejb na tem planetu. Vsi vejo, da je zadnja soba moja, ampak Rubbish jo je dobil zadnjič, ko je privlekel v njo dvojčici in njuno mamo, haha. Še njeno mamo je podrl. Petkrat!
MF: Alex, si šel prej pod tuš, ko si mi rekel, naj še malo počakam pred busom med ostalo hordo, ki čaka na morebitno fotkanje, avtograme in drugo? Nisi, a?
AL: Sem, Bam me je videl.
MF: Kako je bilo?
AL: Dolgčas je bilo. Pod tušom. Filing, kot da bi se tuširal. Voda teče izpod pipe. Včasih še milo. Rumene barve. Še kakšno glupo vprašanje ali bo tole zadnji moker kiss?
MF: Ajde, poslini še enkrat pa čao. Hvala vam, uživejte še naprej!
BM: Ni problema, pazi nase!
Ribe 2013/2014
(Ribe v prahu, 30.12.2012)
(Filana riba, 08.01.2013)
(Riba na tržaški način, 05.03.2013)
(Kekčeve ribe, 21.6.2013)
(Ribe iz Lucije, 26.07.2014)
(Ribe, pršut in margerita, 14.11.2013)
(Draganove ribe, 19.07.2014)
(Ribe in vijolice, 09.09.2014)
(Ribe v Beljaku, 23.09.2014)
(Kje so ribe?, 30.09.2014)
Subscribe to:
Posts (Atom)