Nekako tako se je tokrat dogajalo v Tolminu, kjer se med 10. in 14. julijem letos tukaj odvija že tretji Punk Rock Holiday festival, na katerem pač ne sme oziroma ne bi smel manjkati nihče, ki se vsaj malo najde v tovrstni glasbeni zvrsti, podkrepljeni tudi s tršimi hardkoraškimi ritmi.
Celotna stvar se je začela že en dan prej, torej v torek, 9. julija z warm-up večerom za vse tiste, ki so si želeli rezervirati taboljše prostore za postavitev svojih šotorov, sicer pa se je masovno kapljanje množice začelo že v zgodnjih urah prvega dneva festivala (sreda, 10. 07. 2013). Po ogledu terena, štantov z majicami, drobnarijami, nakupu plačljivih kartic (ja, letos ni več kuponov) in po obhodu šankov s ponudbo hrane in pijače pa se je akcija na odru in pod njim že začela.
Tako smo bili priča odličnemu zvoku domačih hardkorašev Kreshesh Nepitash, za njimi je udarilo še par odmevnih imen kot so Vanilla Sky in Useless ID, ko pa je oder zasedel kanadski četverec Mute, pa se je že začelo tisto pravo rajanje med publiko. Tudi to leto so dovoljeni skoki z odra, katerih morebitni padci so oblaženi s prinešenim žaganjem, kar dela ta festival še enkrat več drugačen in bolj prijazen tako za glasbene goste kot tudi za oboževalce punkrocka.
Za pravo malo euforijo so poskrbeli Strike Anywhere, ki so med drugim eno pesem posvetili tudi Rusinjam Pussy Riot, bejbam z jajci, in imeli na odru že kar lepo število fanov, v istem slogu, pa recimo še malo tršem, pa so nadaljevali Anti-Flag, ki so na taistem odru svoje pokazali že lani in jasno dali vedet, da se vrnejo tudi v 2013.
S svojim nastopom so se izkazali za več kot idealnega headlinerja prvega dne festivala. Komadi kot so Die For Your Government, Turncoat, Fuck Police Brutality, One Trillion Dollars in Ramones klasika KKK Took My Baby Away niso pustili pri miru nikogar, po njihovem končanem showu pa se je stvar selila na Sotočje, kjer je DJ program (ekipi Everything Goes in Dirty Skunks pa gosta iz Italije) do jutra ponudil še več tega…
MUTE
STRIKE ANYWHERE
ANTI-FLAG
ANTI-FLAG
Drugi dan festivala je ponovno postregel s super programom, če ne kar z najboljšim od vseh štirih dni, ki so letos na sporedu.
Res da je popoldansko deževje nekaterim bendom množično zmanjšal obisk publike (predvsem Knuckledust in Atlas Losing Grip, med nastopom Swinging Utters pa je druščina le začela kapljati pod oder), a kmalu se je stvar spremenila – ko so nastopili domači aduti Elvis Jackson, je bilo na sporedu množično divjanje – tako kot je to v njihovi navadi. Ni manjkalo ničesar in tokrat so odigrali brezhibno (za razliko od vseh tehničnih težav, ki so se Elvisov lotile na ljubljanskem Rock Otočcu). Med igranjem t.i. slovenske himne Smoke the Herb se jim je na odru pridružila cca 50-glava množica, nato pa je sledil verjetno vrhunec festivala – legende crossoverja in old school thrasha, velikani Suicidal Tendencies iz Venice Beacha, ki letos praznujejo svojo 30. obletnico delovanja, kar se jim nikakor ne pozna, še posebej pa ne vokalistu Miku Muiru, ki pri svojih 50-ih letih deluje še vedno divji kot pubertetnik.
Med igranjem prvega komada You can’t bring me down, ki se ga skejterji lahko spomnimo iz DC videa, je v sredini mosh pita zgubljen sedel prestrašen pes, skakanje z odra se ni in ni ustavilo, med zadnjim štiklom Pledge Your Allegiance pa je z odra skočil celo 4-letni otrok. Divje od prve do zadnje sekunde!
Za njimi so sledili švedski Millencolin, ki so za razliko od nastopa na Šklabfestu pred parimi leti tokrat vseeno bolj komunicirali s publiko, vokalist in basist Nikola Sarčevič je večkrat nagovoril občinstvo v svojem materinem jeziku (končno!), bend pa je potrdil, da se kljub vsem letom nastopanja še vedno zna zabavat pa čeprav s setlisto, kjer so prevladovali pretežno novejše pesmi, niso zadovoljili vsakega posameznika – sicer pa so svoj setlist odprli s klasiko No Cigar, ki je ena izmed najbolj znanih pesmi v računalniški igrici Tony Hawk’s Pro Skater in zaključili z nepozabno Mr. Clean, ki jo je tokrat odpel kitarist in backvokalist Mathias Farm. Je ura udarila že čez polnoč in so za bonus poskrbeli še keltsko obarvani punkrockerji The Mahones s karizmatično Kattie McConnell na vokalu in harmoniki, dogajanje pa se je kmalu v masovki selilo na spodnji del odra na DJ program, ki je bil ponovno edinstven.
Festival še vedno traja in vremenska napoved je boljša kot je bila v začetku opisanega dneva. Pojav med gosti ne manjka – tako pod odrom kot tudi na njem, kjer je moč opaziti jelena, kopalce in nudista. Komični vložki so vedno dobrodošli za popestritev, vsekakor pa je treba omenit tudi izredno pošteno sodelovanje publike in varnostnikov, ki imajo ne malo dela…
ELVIS JACKSON
SUICIDAL TENDENCIES
SUICIDAL TENDENCIES
OBISKOVALCI
MILLENCOLIN
MILLENCOLIN
DJ AFTERPARTY
Tudi tretji dan še trajajočega festivala je dal na svojo dnevno/nočno listo cel kup zanimivih reči in jo tokrat še športno nadgradil. Sicer se je dogajanje z napisanim programom začelo že okrog 12. ure, ko so se na spodnjem odru ob Sotočju na odru predstavljali manj poznani bendi kot so Pay With Blood, Waiting for Better Days, Panicka, Despite Everything pa marsikomu že bolj poznano ime Astpai, kot ponavadi pa se po odbiti šesti popoldanski uri dogajanje seli na (in pred) glavni oder.
Thirteen Days, Carry All, Tea Break in City Saints je tista četverica, ki je še nekako nastopila pred t.i. peščico obiskovalcev festivala, med katerimi letos prevladujejo tujci. Ja, 3. dan po vrsti je petek in v Tolmin je prišla nova pošiljka vikendašev, da si v živo ogledajo vsaj dan al dva tega edinstvenega festivala.
Ob poldeseti uri je stvar dobila drugačno podobo – na oder so prišli britanci Your Demise in zanetili pravo malo euforijo med svojimi oboževalci, katerih ni malo – z bolj melodičnimi deli zadovoljijo pretežno nežnejši spol, s tistimi tršimi hardkoraškimi ritmi, katerih nikakor ne manjka, pa tudi preostalo populacijo. Vokalist Stuart Paice na oder vabi množico, da izvede par skokov oziroma bolj rečeno na pravi mali stagedive session. Odlično.
Že med njihovim igranjem se je levo od odra Red Bullova BMX in mountain bike ekipa ogrevala na zeleno obarvanih skakalnicah, ki so v nadaljevanju med igranjem punkrockerjev The Menzingers poželi s svojimi triki nemalo aplavzov, ki pa so se po njihovem končanem repertoarju glasno povečali. Ni manjkalo tailwhipov, 360 barspinov, flairov, backflipov in pa tudi backflip tailwhip je bil en izmed trikov, ki so jih sproducirali slovenski, hrvaški, bosanski in avstrijski freestyle kolesarji, katerim je pripadal 15-minutni session, medtem pa je bilo na odru že vse pripravljeno za zvezde tretjega večera – hardkoraško nastrojeni punkrockerji H2O. Brez besed. Tako dobrega nastopa, setliste, sodelovanja s publiko, govorov, katerih je bilo ravno prav, se težko opiše z besedami… je stvar pač treba doživet, videt in slišat v živo. Postreženo je bilo tudi s strani obiskovalcev in sicer s parimi brutalnimi izvedbami skokov med publiko (npr. Salto naprej z berglami in ponovno na odru 4-letni obiskovalcev festivala, ki je skakal z odra že pred dnevom ali dvema, etc…). Malo morje zadovoljnih obrazov je po njihovem nastopu nadaljevalo ob Sotočju, kjer je tako kot lani nastopil gospod Duncan – lansko leto je v Tolmin prišel s skupino Toy Dolls, letos pa bo na zadnji dan nastopil s svojim bendom Snuff, vmes pa si je tudi letos vzel čas za svoj akustični solo projekt Duncan Redmonds, kjer mu je tako kot lani s harmoniko na pomoč priskočil lokalni zabavljač z imenom Andrej in tako je bilo moč zopet slišat ponarodelo Golico in Marko skače. Za njim so na oder skočili še domači ska/punkrockerji Red Five Point Star, žur pa se je nadaljeval tudi kasneje z nepogrešljivim DJ programom, ki vsak dan traja do jutra…
YOUR DEMISE
THE MENZINGERS + BIKE SHOW
BIKE SHOW
Pa smo odprli še vrata v zadnji dan festivala, ki je imel na svojem sporedu pravi mali spektakel. Tako kot včeraj in še par dni nazaj se je dan za marsikoga začel že ob času kosila, torej ob 12. uri s koncerti na odru ob plaži na Sotočju.
Tako so se med pravkar omenjeno uro pa vse do 18. tam razvrstili Wham Bam Bodyslam, The Mor(R)ons, Linterno, The Ignored, In the Crossfire, Antillectual in še pred njimi Face the Fax, ki so kmalu po odigranem na svojem facebooku objavili dejstvo, da so pravkar odšpilali tasvoje na najboljšem festivalu na svetu. Dogajanje se je ob šesti popoldanski uri nadaljevalo v zgornjem »štuku«, kjer so domači Golliwog pričakovano privabili že kar ogromno število ljudi za ta čas in svoje opravili z odliko. Itak. Med odmorom so ponovno udarili svoj 15 minut trajajoč freeestyle jam session kolesarji na gorskih in bmx kolesih, za njimi pa so na odru drug za drugim razvrščali The Forum Walters, Lude Krawe, Brains All Gone in ska/reagge skupina The Aggrolites, ki je marsikoga naplesala.
Ura je odbila pol 10 zvečer, sprednje vrste pred odrom so zasedli pravi pankerji, saj je bil oder rezerviran za divjake The Casualties. Polivanje piva, pluvanje in glasno street punkanje združeno s številnimi skoki z odra so 1 uro zabavali množico, med katerimi so glasilke pokale kot po šivih, predvsem med komadoma Unknown Soldier, Ramones priredbo Rockaway Beach in nepozabno We Are All We Have, ki je med mladino odmevala še dolgo v noč.
Svoj nastop so zaključili 10 minut prekmalu, a Propagandhi, ki so sledili, so imeli tako več časa, da izpilijo oder v piko. In res je bilo tako. Skupina je pokazala in povedala, da si zaslužijo ime headlinerja zadnjega dneva, saj so nabrali daleč največ ljudi pod odrom in okrog njega, vmes povedali, da sovražijo Ameriko in njeno oblast nad svetom, da jim je všeč festival v Tolminu, kjer se ne oglašuje korporacijskih pijač z mehurčki, za finiš pa so pri verjetno najbolj znanem štiklcu, ki govori o zastavi, ki si jo lahko nekam zatlačimo, naleteli na norčka iz publike, ki se je zagnal proti odru in strgal njihovo zastavo iz ozadja – lepo v kontekstu.
Publika se je razredčila in to krepko, a čas je bil še za veseljake Snuff, ki so verjetno presenetili vsakega, ki je bil prisoten. Gospod Duncan, ki je razveseljeval mlado in staro že noč poprej na Sotočju, je tokrat udaril kot bobnar in vokalist.
Že v štartu je band povedal, da naj se kakšne pretirane resnosti ne pričakuje, predstavili so se kot Suicidal Tendencies, se norčevali z vsega in vsakogar in na odru vidno uživali. Prav to je bilo verjetno dejstvo, da se je število glav pod odrom spet povečalo, na presenečenje vseh so angleži po Duncanovem narekovanju odigrali slovensko Marko skače in verjetno kot edini, ki se jim je čas za nastop že iztekel, prišli še enkrat na oder in pokazali, da jim tudi zamenjane vloge ne delajo nikakršnih težav. Nalogo so opravili z odliko, vsa smetana pa se je odpravila še enkrat več na Sotočje, kjer so domači Pigs Parlament neusmiljeno žgali Punk Rock Karaoke, kjer so na mikrofonu (tako kot tudi na samem festivalu) prevladovali tujci in odpeli zimzelene štikle skupin kot so Sex Pistols, Rancid, Flogging Molly, Offspring, Nofx in tudi Slayer.
Ura je noč, spanja čas, pakiranja, adijo Tolmin in hvala za 4 nepozabne dneve, za katere upamo, da se ponovijo tudi v prihodnjem letu!
GOLLIWOG
PROPAGANDHI
PROPAGANDHI
THE CASUALTIES
THE CASUALTIES
SNUFF
SNUFF
PUNK ROCK KARAOKE
