VIDEO: Natečaj "Desetka" 2011

Tudi to "sezono" se štarta skejterski natečaj "Desetka", tole pa je kratek video napovednik:

ČLANEK: Zgodovina skateboardinga

Stvar naj bi bila objavljena v 3. številki Filtr magazina, ki ni nikoli izšel...

Zgodovina skateboardinga

Prve rolke oziroma skejti, kakor se je prijelo v pogovornem jeziku, so bili kot neke vrste skiro – na roke odrezana dilca na katero so privili par vijakov in spodnji del kotalke. Še držalo oziroma krmilo se je umaknilo in rolka je bila rojena.

Vse to se je dogajalo in zgodilo v sredini 20. stoletja (cca 1950), ko so surferji na obali Kalifornije dojeli, da bi se dalo surfat tudi na kopnem. Te povezave so pripeljale do dejstva, da je skejtanje praktično surfanje na kopnem in nadgradnja ročno odrezane in sestavljene kotalke je sledila kaj kmalu. Z obdelavo podvozja, ki je omogočilo boljše vijuganje, je nastala prva rolka za prodajo – začetek revolucije (leto 1959).

V začetku 60ih se je stvar razvila praktično čez noč, vsak človek ne glede na starost si je privoščil to »reč«, podjetja so začela rasti kot gobe po dežju in še vedno je vse temeljilo na kombinaciji surfanja na valovih in kotalkanja po asfaltiranih podlagah. Med leti 1963 in 1965 je bilo prodanih kar 50 milijonov skejtov. Po prvem tekmovanju, ki je bil na obali v Hermosa Beachu je popularnost tega novega športa dosegla vrhunec, ki pa je doživel padec že 2 leti kasneje, saj so ga proglasili za nevarnega. Čas je bil za nove podvige, nove dosežke ter nove presežke.

Gospod Larry Stevenson, ki je v prejšnjem desetletju kot prvi človek začel z masovno proizvodnjo skejtov, je v sedemdesetih izumil kicktail, ki po domače ne pomeni drugega kot dvignjen rep deske, kar je omogočilo bolj kontrolirano vijuganje in premikanje. Tovarne so delale na nadgradnji podvozij, leta 1973 pa izumijo kolesa iz uretana, kar je dalo skejterjem višjo hitrost. Triki so bili še vedno izpeljani iz surfanja, čeprav se je kaj kmalu po tem teren zamenjal in preselil na šolska dvorišča z naklonskimi benkinami, zaradi odličnega oprijema kolesc pa so postale mikavne velike betonske cevi ter polkrožni bazeni.

Ker je industrija naraščala s popularnostjo skejtanja, so kmalu masovno začeli z gradnjo betonskih skejtparkov, tisti boljši skejterji so postali profesionalci, tiskale so se revije in snemali videi. Street discipline, ki so se vozile ta čas, so bile slalom, downhill (spust), skok v daljino in freestyle, spet drugi pa so bili bolj predani vijuganju po vertikalnih betonskih terenih.

Ključnega pomena je imel ollie - trik, kjer z odrivom deske od tal, skupaj z njo skočiš v zrak. Prvi ga je pristal Alan Gelfand v letu 1977, kar je dalo skejtanju spet nek nov pomen. Prve zvezde so bile takrat že rojene in sicer so bili to Stacy Peralta, Tony Alva in Jay Adams. Za boljšo kontrolo pri skokih so se odločili izdelovat širše deske, vse več je bilo skejtanja na ulicah in cestah in tako je dosti skejtparkov nehalo z obratovanjem.

V 80ih letih so se razvile deske iz večih plasti, kar je dalo občutno boljši odriv pri izvajanju skokov. Vse več je bilo ročno izdelanih lesenih (prenosnih) skakalnic, s katerimi so si pomagali pri skokih na ograje (handrail). V tej generaciji so kraljevali skejterji, ki so še danes na sceni – v vertikalnem svetu sta bila ta glavna Tony Hawk in Steve Caballero, na ulicah pa so izumljali Mark Gonzales, Mike Vallely in Natas Kaupas. Vse več je bilo povezave skateboardinga z glasbo ter svobodnega gibanja s tovrstnimi oblačili (predvsem izredno široke hlače).

Triki so se razvijali, kjer nikakor ne moremo mimo Rodneya Mullena, izgledi so se spreminjali, vse več pa je bilo tudi nasprotovanj in nesoglasij s tem, da se skejtanje prizna kot uradni šport, kar pa se je vseeno zgodilo s pomočjo televizijske mreže ESPN in uradnih Extreme Games. Tako se je skejtanje razvilo iz undergrounda v mainstream, vse več je bilo reklamiranja in pojavljanja skejterjev v oglasih za pijače, čipse, bonbone in mobilne telefone. Podjetja so rastla. Po začasnem zatišju skejtanja po vertikalnih terenih (zaradi skorajšnje popolne prevlade street skateboaringa), se je le-ta vrnil na sceno in ponovno so se gradili veliki skejtparki. Deske so se ponovno zožale, spreminjala pa so se tudi kolesca (z mehkih za vožnjo v trša za skoke).

V poznih 90ih so začela igrati najpomembnejšo vlogo obuvala, izredno pomemben pa je bil za skejterja tudi izgled. Trendi in napredki s te strani so obkrožili cel svet in profesionalni skejterji so postali izredno dobro plačani.

V letu 2000 je glavni predstavnik svetovnega prvenstva in ekstremnih iger povedal, da je dober skejter lahko plačan tudi do 10.000 zelencev mesečno in da stvar temelji na posameznikovih zmagah ter pojavljanjih v medijih.

Mnogi so poizkusili a procentura uspešnih je izredno majhna. V Sloveniji ga ni človeka, ki bi na takšen način lahko uspel, mogoče pa nekomu kdaj uspe, je pa izredno pomembno, da se kot skejter pri tej dejavnosti zabavaš kar je ključnega pomena pri vsakem izkoriščanju prostega časa.

REKLAMA: Obsesen 2011

skateboarding/ideja: Fogy
kamera/montaža: Dominik Istenič

edit: 2011

VIDEOSPOT: Trkaj

skateboarding/ideja: Fogy
kamera/montaža: Kiki [Kristijan Stramič]
glasba: Trkaj

edit: 2011