FOTO: When Filming Mission Goes Wrong

[Nasmejani Kristijan ob njegovih manj nasmejanih prijateljih; foto: iTelefon]

FOTO: Team 30+

Do you remember your favorite skate session you ever had?
Wesley, this one is for you!

[30+; foto: Tatjana Trček]

FOTO: Split Winter Tour 2011 - DAY 5

[On The Road Again]

[Šibenik Looks Great]

[Last Sunset on the Tour... and Back Home]

FOTO: Split Winter Tour 2011 - DAY 4

[Holy View]

[Paparazzis Everywhere]

[One Of the Best Places Ever!]

[Timelapse Time]

FOTO: Split Winter Tour 2011 - DAY 3

[Rainy Morning Started With Another Portrait]

[Fuck Christmas Trees]

[Palms Rules]

[No Pissing For Dicks and Chicks Too]

FOTO: Split Winter Tour 2011 - DAY 2

[Time For Some Portraits at the Main Spot...]

[...and Across the Street Too]

[Paulina Is a Must]

FOTO: Split Winter Tour 2011 - DAY 1

[The Main Spot Was Behind The Corner]

[Fun Fun in the Sun]

[Time For Some Art Shots]

[This Club Used To Be Better]

FOTO: Split Winter Tour 2011 - DAY 0

[Kristijan Stramič, Mark Presetnik, Timotej Lampe Ignjić, Marko "Fogy" Žumer, Matej Počervina and Domen Dajčman - Der Baus Team]

FOTO: Exodus + Sepultura [Ljubljana, 13.12.2011]

Murder in the Front Row

Crowd Begins to Bang and There`s Blood Upon the Stage...

...Bang Your Head Against the Stage

and Metal Takes its Price - BONDED BY BLOOD!

We`re Born...

...With Pain...

...No More...

...We are DEAD EMBRYONIC CELLS!

VIDEO: Birthday Surprise (part 6)

Če je pri bajti kamera ali dve ali tri ali mogoče celo štiri, je že nekako jasno, da se bo za rojstni dan nekoga nekaj posnelo, presenetilo... pa še vedno je uspelo zadevo nekako tako zmutit, da se je Mateja ujelo v objektive in presenetilo.
In to ne enkrat in niti ne dvakrat - 3 is a magic number!

VIDEO: Nedeljske obmorske minute

Je pač treba vsak vikend nekam, če se že več kot leto in pol snema za Obsešnov video, čigar naslov naj bo še nekaj časa skrit.
In se je šlo proti obali, preverilo par spotov v Ankaranu, Kopru in Izoli, prižgalo kamero, jo ugasnilo, "popravili" en spot, se zašvicali sredi decembra v kratkih rokavih... lepo!

Še par Timijevih sekund ujetih na disk iTelefona in čao čao

VIDEO: Birthday Surprise (part 5)

Se je zgodilo to, da smo šli na filming misijo na Hrvaško obalo prav na dan, ko je imel Bizi rojstni dan. Itak so kamere dandanes povsod in ga je bilo treba ekipno presenetit - dvakrat!

FOTO: The Art of Flight patakefore

[Njegov kurac; foto: iTelefon]

[Živež; foto: iTelefon]

[Artoflajt; foto: iTelefon]

[Snobizem nad mestom; foto: iTelefon]

[Kič; foto: iTelefon]

INTERVJU: ANTHONY SCHULTZ

Ko sem bil poklican s strani slovenskega distributerja za Blackbox produkte, kjer rastejo tudi Fallen šuhi, in seznanje z dejstvom, da se bo ekipa v okviru svoje evropske turneje oglasila tudi v Ljubljani, mi je bilo enostavno noro vedet, da se bom spoznal z njimi in jih imel priložnost popeljat po domačem mestu.
Kljub temu, da je bilo druženja vsega skupaj le par ur, pa smo se super ujeli.
Ob vsakem slovesu se jasno vzame tudi kontakte in ti kontakti so mi še kako prišli prav – dobil sem željo, idejo in priložnost, da na kratko o tem in onem povprašam Anthony-ja Schultz-a, ki je en zadnjih, ki je prišel na Fallen team, ne dolgo po omenjeni turneji pa je z videopartom, ki se zaključi z enim najbolj norim ollie-jem, več kot le zasluženo postal še pro za $lave Skateboards.
Uživajte v prebiranju zanimivega in sproščenega pogovora!

[Ponesrečena akcija; foto: osebni arhiv]

MF: Pred kratkim si postal pro pri $lave. Ali že občutiš tisto razliko med amaterskim in profesionalnim stažem? Je sedaj veliko več pritiska in obveznosti?

AS: Ne, niti ne čutim ničesar od naštetega, ni nobenih bistvenih razlik, razen skejtanja kakšnih tekmovanj s tahudimi možakarji, hehe.

MF: Pro part za $lave, kjer so te proglasili za novega proja, je enostavno ubil. Kako zadovoljen si z njim sedaj, ko je od tega že minilo nekaj časa?

AS: Ja, sem kar zadovoljen. V bistvu sem imel v glavi še 2 trika, ki sem ju res hotel odfurat in posnet. Sem se zanju na eno izmed lokacij vračal vsaj 6, če ne celo 7 dni zapored, pa mi ni nikoli ratalo, haha. Delovalo mi je cel wow, da bi stvar odfural, sedaj pa se mi zdi prav smešna celotna situacija, ampak tako pač gre v skejtanju. Pa saj sam veš kako je…

MF: Ja, ni izi. Poveš kaj o Fallen evropski turneji? Kateri demo oz. v katerem mestu ti je bilo najboljše?
AS: Uf, turneja je bila super zabavna. Res se ne spomnim kater demo in v katerem mestu je bilo najbolj epic, mi je bil pa res všeč tisti skejtpark, ki je imel travnat gap in par handrailov in mini cradle. To je blo res prov tha shit, noro.

MF: Kaj pa preferiraš sam, furat demote ali imeti teden dni frej za sporoščeno druženje in street skejtanje, filmanje, kjer ni mega enih ljudi?

AS: Oboje je fajn, a veš? Ima vsaka stvar svoj čar, je pa odvisno od samega vajba. Bilo je par demov, katerih enostavno nisem fural, sem sedel, kar iz sponzorskega vidika ni kul, ampak pride tak dan. Nevem, če se pač ne počutim na tisti dan, da bi fural, ne furam, pa naj gre za demo ali pa običajen dan. Tako delujem. Verjetno, hehe.

MF: In dan pri nas, v Ljubljani? Mal si se zgubil, hehe. Pa nasploh? Ti je bilo kul? Ostalo kaj v spominu?

AS: Ja, spomnim se, da se nisem počutil najbolje, je bil pa tisti spot z ledgi res hud. Tom Asta je raztural in Dane Burman je posnel linijo. V centru mesta se spomnim, da sem odlutal najdet lekarno in sem na poti opazil neko super dobro bejbo. Da nujno rabim v lekarno, je bil najboljši izgovor takrat, da sem lahko štartal debato z njo, hehe. Izkazalo se je, da je lekarna prav zraven njenega vhoda v stanovanje. Ni dosti manjkalo, pa bi se odvlekel k njej, hah. No, to se pač ni zgodilo in sem šel nazaj, kjer smo se prej razšli. Tam ni bilo nikogar, sem se malo naokrog zapeljal in potem si me ti našel – tenks še enkrat, stari, hah!

[Anthony, Dane in Fogy v Ljubljani; foto: Shigeo]

MF: Smeh je bil, ja. Tole mi je še interesantno. Prej si fural za Adio. Čudne stvari so se tam dogajale proti koncu. Kako si izvedel, da ne boš več na ekipi in da gre stvar v maloro?

AS: Ubistvu so nas dobesedno odfukali. Neka frka je bila s pogodbo in luknjo v njej. So nam javili, da se zna zgoditi, da nas bodo par odpustili in to kaj kmalu in da naj nas niti plačali več ne bi. Skratka, mi butli, smo spregledali tisto luknjo in tako se je pač stvar končala. Konec koncev se je stvar izkazala super zame. Res sem hvaležen in zadovoljen, da sem pristal na Fallen, ki so res taprava ekipa in produkti so več kot očitno nori. Sej veš, jih tudi sam furaš.

MF: Za otroke in ostale perspektivne mladce, daj še ti povej svoj pogled in realno sliko kako težko je biti uspešen in plačan skejter ta moment oziroma mogoče rajši podaš kar kakšen nasvet za tiste, ki skejtajo za to, da bi dobili sponzorstva?

AS: Najboljši nasvet je, da furaš. Furaš s frendi in se imaš fino. Ne planirat ničesar. Si na ulici, hodiš, kruzaš naokol in se maš fino. Ne misli preveč, a veš? Se mi zdi, da je to totalno naravna in kul pot, da te potemtakem folk ujame, najde, spozna in ti ponudi tovrstno pomoč.

MF: To je to. Bi mogoče za sam zaključek še kaj povedal našim bralcem Pendrek webzine-a?

AS: Kaj čem rečt drugega, kot hvala, da prebirate tele moje bedarije, tebi pa tenks, da si se lotil tega, upam, da si se vsaj malo zabaval ob sestavljanju vprašanj, hehe.

TEKST/FOTO: HammerFall ponovno v Sloveniji!

[01; foto: iTelefon]

Deževna Ljubljana je v soboto, 3. decembra 2011, na dan, ko se državljani Slovenije spomnemo rojstva našega najvecjega pesnika Franceta Prešerna, ponovno gostila švedske heavy metal borce HammerFall. Peterica je po Metalcampu leta 2005, po obisku ljubljanske Cvetlicarne taistega leta, po nastopu v Mariborskem Štuku leta 2009 in še po lanskoletnem Metalcampu tokrat udarila na odru Kina Šiška, kjer so obcinstvo pred njimi ogrevali nemški thrasherji DeathDestruction, powermetalsko obarvani skandinavci Amaranthe z ženskim vokalom in Vicious Rumors, powermetalci iz Amerike, nato pa se je dvorana kaj hitro napolnila, saj je bil cas, da zvezde vecera ponovno odvržejo svoje kladivo.

[02; foto: iTelefon]

HammerFall so od leta 1997 pa do sedaj posneli in izdali že 8 studijskih albumov, zadnjega Infected, katerega predstavljajo na letošnij turneji, so izdali letos in iz njega na setlisto uvrstili 3 pesmi. Ob prihodu vokalista Joacima Cansa na oder so se zaslišali glasni ženski kriki, ki pa jih je skupina kmalu preglasila z glasnim svežim štiklcem Patient Zero. Ob himni Heeding the Call je bila v dvorani že prava norišnica. Kvaliteta in jakost zvoka sta bili enostavni odlicni, kar pa težko trdimo za mnogo preteklih koncertov, ki so se dogajali na istem prizorišcu.
Videti je bilo, da se je bend se na odru vec kot zabaval, kar je bilo ocitno po vseh možnih kretnjah celotne peterice. Odigrali so Quiet Riot priredbo Bang Your Head, s katerim je z glavo migalo skoraj celotno obcinstvo. Ob hitu Riders of the Storm so se tresla tla, Joacim je z veseljem prepustil zvestim fenom, da namesto njega prepevajo tiste dele pesmi, kjer je treba krepko napeti glasilke. Na bass kitari sedaj ponovno ropota Fredrik Larsson, ki je z ekipo sodeloval že pri prvih izdajah, kitarski duo Oscar Dronjak ter Pontus Nordgren sta prava virtuoza, na bobnih pa že 12 let svoje mojstrovine prikazuje Anders Johansson. Tempo se je v Šiški stopnjeval in verjetno dosegel vrhunec ob klasiki Let the Hammer Fall, kjer je obcinstvo spet preglasilo celotno dogajanje na odru. Na setlisto so dodali komad Glory to the Brave, ki ga ne zaigrajo prav na vsakem koncertu, za sam finiš pa so kot vedno tudi tokrat prihranili zmagovalni komad Hearts on Fire. Sledil je še koncni polet Oscarjeve kitare v zrak, zahvala in obljuba, da se kmalu spet ponovno vidimo – odlicno!

[03; foto: iTelefon]

Setlista HammerFall:

1. Patient Zero
2. Heeding the Call
3. Any Means Necessary
4. Bang Your Head
5. Blood Bound
6. Lets Get It On
7. Last Man Standing
8. Renegade
9. Always Will Be
10. Dia De Los Muertos
11. Riders of the Storm
12. Steel Meets Steel
13. Legacy of Kings
14. Let the Hammer Fall
15. The Dragon Lies Bleeding
16. The Templar Flame
17. Glory to the Brave
18. One More Time
19. Hearts on Fire

FOTO: WHITESNAKE!!!

[01; foto: iTelefon]

[02; foto: iTelefon]

[03; foto: iTelefon]

[04; foto: iTelefon]

TEKST/FOTO: Poreč? Umag? Novigrad!

Klasični potek vikenda - v petek se ga razdret in se zbudit ob morbidno zgodnji budilki, kjer v stanovanju treh leži cel kup ljudi. Tuš? Zajtrk? Ne rabimo, gremo, ura je čas in dnevi so pasje kratki.
Končno sonce, po dveh tednih megle ljubljanske, ki nam v neprespane glave udari čez šipo že pri Ravbarkomandi, naša destinacija pa je Hrvaška obala.

[Ćovnćky; foto: iTelefon]

In zakaj obala jeseni? Odgovor je sila enostaven - sezone ni, kar pomeni, da ni ljudi, turizma, hoteli so zaprti in prav v območju hotelov se vedno najde kaj za nas za pobrusit, preskočit. Naša želja je skejtat v Umagu (rejl, ki ga ni več) in dalje v Poreč, a nam pot prekriža tabla Novigrad, kjer se Timi spomne, da je tam neka fina reč, ki bi jo lahko vozili prav vsi.
In tako smo pristali na prvem spotu, ki nas je takoj navdušil in ga furali do zadnjega...

[Roadgap v Novemgradu; foto: iTelefon]

[Kiki vedno ready; foto: iTelefon]

[Dajc štima fleše; foto: iTelefon]

[Turist ob morju; foto: iTelefon]

Skočimo še do Plave Lagune v Poreču, kjer je ob hotelu praktično vse mokro. Mimogrede se shladi in stemni, kar pomeni, da je sobotni sešen dobil epilog.
Na poti domov občudujemo nore barve sončnega zahoda, na meji letijo na počasne slovence kletvice iz vseh ust, picerija v Ljubljani in na zdravje za odlično izkoriščen dan ter za Bizijev 19. rojstni dan oz. noč, ki je prinesla marsikaj zanimivega... VIDEO SLEDI (ali pač ne)

[Sunset; foto: iTelefon]

Intervju + Video: YO CHILL

Intervju o ekipi Relax, o svežem videu Yo Chill, se je razpričal Jan Petković, vprašanja pa so bila nekako takšna:

[Če zamudiš na premiero, te pač ni na siliki - ekipa Relax in manjkajoči Denis Usainović]

MF: Opiši projekt Yo Chill v desetih besedah, po svoje.

JP: Zabava, veselje, razgibanost, skateboarding, video, hustlanje, izpolnjen cilj, usedline,… ma nevem člouk, vsak dan ga pogledam. Tolk mi je kul, ko smo končno nardil video, bolš se počutim, ko takrat, ko sem končal srednjo šolo.

MF: Tvoj part izstopa in to je tvoj prvi part. Kako to? Kako se je sploh štartala vsa Relax smetana?
JP: Nevem, od 2000 že skejtam, iz Kisovca sem, do 2. letnika srednje šole sploh vedel nisem, da se da fisheye dobit v Sloveniji. Cilj mi je bil posnet video nekoč, uživat v skejtanju, hodit okol in videt stvari tudi okrog skateboardinga. Imel sem eno malo ekipco, ko so se ollie-ji čez 3 štenge delal, brez kamere vsi. Praktično se je pa vse okrog tega projekta začelo 2-3 leta nazaj, ko so Jan, Nejc in ekipa začeli skejtat, sam sem pa fural že 6-7 let. Mi je Jan omenil, da če ne bi bilo mene, sploh vedel ne bi za povezano skejtanje in snemanje pri nas. Noro hitro so napredovali, Nejc in Jan sploh, cel kup switch, nollie trikov, medtem, ko sem sam mislil v štartu, da switch pomeni, da imaš deck okrog obrnjen. So meli na deckih neke kronce in Relax napisano, so mi povedali, da so naredil ekipco, klapajo se vsi med sabo, vsi stari 15-16 let. Mulčki. Zakon, ful se mi je dopadla celotna ideja.

MF: Vidiš, to me je zanimalo, da ne bi celotna stvar izpadla egoistična – nisi ti tisti, ki je štartal Relax.
JP: Ne, nisem, jaz sem se dejansko k njim uštulil. Ful mi je blo fajn ime. Jan je bil najbolj za akcijo, me fehtal, da peljem sem in tja. Nejc in Jan sta mi bla že v štartu top, top dečka, za stvar skos, ne samo skejtanje, nakar sem še ostalo klapo spoznal. 1a so. In nato je padla ideja, če smo že Relax Crew, da bo naslov videa Yo Chill.

MF: Od kje ideja za naslov Yo Chill?
JP: Kar mi najprej na pamet pride, je dejstvo, da praktično cel svet skejterski preveč gleda na detajle, kaj maš oblečen, kako je kaj posneto, sfurano… jebeš to. Za hejterje, aveš, umirte se mal, delaš to zase, za svoj užitek, sej nismo proji. Gledam na skejtanje kot zabavo in tud videov nisem nikoli jemal na tak način, da more bit vse v perfekcijo narjeno, more bit mal Baker/Deathwish način – tko ko je, je.

MF: In zdej, video je uzun, kaj ti misliš, kaj sledi?
JP: Yo chill, dobesedno, ne obremenjevat se z govoricami, nekomu je kul part/video, nekomu pač ne. Boli me kurac, res. Tko jaz kot ostali delamo kar nam paše. Furat dalje, delat trike, kej novga odfurat, uživat, snemat. Ekipno smo istih glav, zato smo se pa tud tako ujel.

MF: Se obeta v naslednjem letu oz. bližnji prihodnosti Yo Chill 2?
JP: Ne bo Yo Chill 2, bo Chillax. Takoj po premieri smo se že ekipno odločil, da bo tko naslov. Delal bomo na napredku, ampak dalje v istem slogu – chillax.

MF: Tehnološko greste dalje? HD?
JP: Ne, SD for life, tako opremo mamo in s tem delamo dalje.

MF: Na koga pa staviš, da je tak entuziast, da bo v 2. videu pokazal več, kot v tem?
JP: Pomoje kar cela ekipa. Noben ni dal svojega maksimuma od sebe, tud sam ne pa čeprav sem snemal zadnja 2 tedna vsakdan. Sigurno Jan in Nejc, nenormalno ripata. Mata ful trikov in spodobnosti. Joj pa Timi tud, trikov, da jih ni konca. Ta video, prvi ekipni video, nam je dal elan. Ko je video prihajal h koncu, je vsak še tripal na to, da še kej posname. Ampak datum je bil, končat je blo treba in stvar predstavit. Fertik je, gremo dalje, fajn bo. Ekipa je taprava, drug druzga pušamo dalje. Snemanje se itak nikoli ne neha, plani vsakdan nastajajo. Čimprej…

FOTO: Zagreb, Warehouse, etc...

18. november 2011 - Dan, ko se je celotna Hrvaška spominjala dneva, ko je izkrvavel Vukovar - natanko pred dvajsetimi leti (18.11.1991) je omenjeno mesto padlo pod močjo 1.500.000 granat. Porušenih je bilo več kot 13.500 stabv, iz mesta pregnanih več kot 22.000 ljudi, ubitih okoli 1.100 civilistov, 4.000 ranjenih, skoraj 500 pa jih je še vedno pogrešanih...

[Ne zaboravite Vukovar; foto: iTelefon]

Pa da se vrnemo na prijetnejšo temo - šesterica nas je na omenjen dan odbluzila v hrvaško prestolnico na skejt misijo, v upanju, da se izognemo ljubljanski megli. Napaka v sistemu - Zagreb nas je pričakal v temperaturah pod ničlo, megli, ki bi jo lahko rezal, klopce, ki sicer dobro drsijo, so bile zmrznjene, in podobno, a akcije vseeno ni manjkalo...

[Kvazipanorama; foto: iTelefon]

[Vztrajnost je lepa čednost; foto: iTelefon]

[Gang spredi...; foto: iTelefon]

[...in gang zadi; foto: iTelefon]

Ker je zimski čas pač skejterski sovražnik, se je tema spustila že malo po četrti uri popoldne. Lutanje, sedenje v McKafani, obisk pumpe in Warehouse shopa, kjer se nahaja odličen privatni indoor park. Noge nekaterih izmed nas so utrujene, telesa tudi, tadrugi parkrat dropnejo in flipnejo, ura pa se ne premakne nikamor. Dobimo vstopnice (tenks Ervin) za napovedano premiero "Warehouse - Video je gotov" in še 1x v McOštarijo na brezplačni Wi-Fi, da dobimo smernice kako do Kina Europa, ki se nahaja v samem centru Zagreba.

[Prajvetpark; foto: iTelefon]

Ura je čas, piči miki, ura je čas, gužva pred dvorano... in potem je bil video...

[Gužva u bajt; foto: iTelefon]

[Ticketz; foto: iTelefon]